Get Adobe Flash player

BISER NAEGA KRAJA KRAJINSKI PARK RA?KI RIBNIKI - POEG ... Beri več

?loveka neodgovornost do narave ... Beri več

Pinus,varnost naih otrok ogroa interes kapitala!!! ... Beri več

Ko smo mladi zdravje prodajamo, da bi ga lahko na stara leta kupili. ... Beri več

Prijavite divje odlagali?e v ob?ini Ra?e -Fram ... Beri več

Na Dravskem polju je zakopanih e veliko strupenih snovi
Anton Komat

Mladina

Stockholmska konvencija

Galerija

?asi, ko je bila ve?ina izdelkov, ki smo jih uporabljali, naravnega izvora, so nepreklicno minili. e desetletja industrija ustvarja sinteti?ne snovi, ki v okolju ne razpadejo, in ?e ne razpadejo, potem se kopi?ijo. Med njimi so tudi POPsi (persistant organic pollutants - obstojna organska onesnaevala). POPsi sodijo med najbolj nevarne strupe, kar jih pozna znanost, so zahrbtni in se kot sence smrti irijo skozi ekosistem, lahko udarijo kjerkoli in kadarkoli in imajo naravno tendenco, da se kopi?ijo v organizmih. Toda ne kopi?ijo se zgolj zaradi naravnih procesov, pa? pa predvsem zaradi ?loveke neumnosti, pohlepnosti in brezbrinosti. Tako kot recimo na Dravskem polju, kjer je z nevarnimi snovmi do roba napolnjenih kar nekaj gramoznic. Na vrhu je seveda zemlja in grmovje ali drevje, ponekod celo koruza, seveda za kamuflao in za sonaraven videz. Tako reko? spojijo se z okoljem, s kulturno krajino, kakor agrostepo ljubkovalno imenujejo agronomi. Spodaj pa so POPsi, ki po?asi pronicajo v podtalnico in ogroajo celotno Dravsko polje, natan?neje ogromne zaloge vode, ki se pretakajo pod njim. Toda voda je univerzalno topilo in tako se skupaj z vodo pretakajo tudi POPsi, in to naravnost v vodovodne pipe. Pot kon?ajo tam, kjer se je za?ela, pri ?loveku. ?udna stvar, kajne, ?lovek hkrati v vlogi zlo?inca in rtve, lopova in detektiva, obsojenca in sodnika. Toda s pomembno razliko, eni so pri tem kovali dobi?ek, drugi so zgolj anonimne rtve, ki danes polnijo statistike o rakavih obolenjih. Ali pa ne, morda pa je narava pravi?neja, kot si mislimo, in smo tokrat za spremembo vsi rtve, prav vsi, kajti dokon?no zastrupljeno Dravsko polje bo tragedija za vse nas.

Kozoder?eva jama

Prelevil sem se torej v detektiva in si za pripravo osveil spomin na nekaj dogodkov v ekoloko burnem letu 1989. Za?elo se je v Brunvigu in okolikih naseljih junega dela Dravskega polja, kjer so v vodovodih izmerili izjemno pove?anje vsebnosti pesticidov, predvsem alaklora. Bil je alarm prve stopnje, zaprli so kontaminirane vodovode in za?eli s cisternami oskrbovati ljudi s pitno vodo. Toda oskrbovancev z vodo je bilo ve? tiso?, strokov pa za ve? milijonov. In kaj je storila vedno pragmati?na in e bolj prekanjena oblast? Zviala je dopustno koncentracijo pesticidov za dvajsetkrat in strup je izginil, s preprostim pravnim trikom so brezpla?no dosegli to, za kar bi s sanacijo porabili teke milijarde. Ne boste verjeli, toda takrat smo v Jugi imeli dananji EU-standard, 0,1 mikrograma pesticidov na liter vode, in nato po hitrem postopku dobili WHO-jev standard 2,0 mikrograma na liter, ki je e vedno tako pri srcu naim politikom in "strokovnjakom". Saj se spomnite, kakne travme so ti prestajali, ko nam je EU s 1. 1. 2003 predpisala 0,1 mikrograma na liter in je moral minister Keber po hitrem postopku takoj dovoliti VOKI, da lahko to?i "pitno" vodo, v kateri je tirikrat ve? pesticidov. Tokrat se trik ni obnesel, saj so pristali na upravnem sodi?u in pravdo izgubili.

Preden sem za?el svojo pot iskalca zakopanih strupov, sem pregledal e raziskovalno nalogo, ki jo je e decembra 1989 izdelal Center za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Danes je to Intitut za varovanje narave in pie se leto 2004. Vmes je torej preteklo veliko vode in strupov, toda ni? se ni zgodilo, pa?, zgodilo se je nekaj bistvenega, drava Slovenija (konkretno ministrstvo za okolje in prostor) je imela sanacijo Kozoder?eve jame v devetdesetih letih za "top priority", potem pa ni? ve?, kakor da je zgodba kon?ana in da je problem reen. Pa ni bil in e ne bo, dokler pri nas ne bomo obudili v ivljenje stockholmske konvencije o POPsih. In ker se politiki hvalijo, da so nas pripeljali v Evropo, jim mi zagotavljamo, da bomo zaradi POPsov pripeljali EU k nam, in to naravnost na Dravsko polje.

Raziskovalna naloga, ki razkriva vsebino zakopanega kemi?nega bogastva, ima neprepri?ljiv naslov: Razvoj metod in tehnik za pripravo toksi?nih odpadkov za deponiranje. Po naslovu ni? kaj spodbudnega torej, e ena od "dokon?nih reitev kemi?nega vpraanja", ampak vpogled v vsebino razkrije pravo grozljivko greha, ki se imenuje Kozoder?eva jama. "Problematika onesnaevanja podtalnice na junem obmo?ju Dravskega polja sega e kar precej nazaj, v leto 1983, ko je bila odkrita v okviru hidrogeolokih preiskav pitne vode na Dravskem polju kontaminacija podtalnice v okolici Brunvika," je zapisano v nalogi. V vodi so bili izmerjeni predvsem klasi?ni organoklorni pesticidi in prav njihova prisotnost je nakazovala, da je najverjetneji izvor staro odlagali?e odpadkov. Poizvedovanja, ki so jih opravljali inpekcijske slube in UNZ, so trajala vrsto let, dokler se ni razjasnilo, da je vir kontaminacije verjetno Kozoder?eva jama. Center za varstvo okolja je leta 1987 na podlagi znanih podatkov o gibanju podtalnice vgradil tri piezometre, ki naj bi nedvomno dokazovali, da je izvor kontaminacije res Kozoder?eva jama, toda rezultati teh preiskav so bili negativni. Dokon?en dokaz naj bi prinesel testni izkop, ki je bil opravljen na podlagi ustnih pri?evanj, in sicer z bagrom v estintridesetih jamah. Rezultat meritev in izra?unov je bi katastrofalen.

Poleg POPsov (merili in nali so izjemno visoke koncentracije DDT-ja, DDE-ja, endrina in dieldrina) in novejih pesticidov (atrazin, prometrin, simazin, fention, alaklor itd.) so v jami nali e razli?na olja, razne ?rne mase in gudron, stisnjeno embalao in sode. Analize so pokazale izjemno heterogenost v porazdelitvi strupov ter obsene ostanke seiganja. Pri?evalci so mi povedali, da se je v jami izvajalo redno seiganje strupov in da se je takrat iz nje valil gost ?rn dim. Pred za?etkom seiganja so vestno obvestili okolike gasilce, da ne bi "po nepotrebnem" posredovali. No, take obzirnosti do ljudi jim vsekakor ne moremo pripisati glede na pri?evanja, da so strupe tja najpogosteje vozili kar s tovornjaki cisternami in jih izlivali neposredno v jamo. Da je bilo izlivanje izdatno, dokazujejo tile podatki: povpre?na koncentracija pesticidov v zemljini Kozoder?eve jame za ve?stotiso?krat presega e dopustno, to pa seveda pomeni, da kontaminirana zemljina ne sodi niti na odlagali?e nevarnih odpadkov, pa? pa naravnost v posebno seigalnico za prst. Toda take seigalnice pri nas ni, najblija primerna je v Nem?iji! Oglejmo si e sklep raziskovalne naloge: "Ali uspenost testa v primeru nadaljevanja zdri tudi ekonomske zahteve, ?e imamo opraviti s cca 50.000 tonami kontaminirane zemljine!!!" Uf!

Aha, torej bi bilo treba prepeljati 50.000 ton tovora, kar znese 2000 tekih tovornjakov po 25 ton. Do kam in za kakno ceno? In to prek meja pri sedanjem reimu za nevarne tovore? Za sanacijo, ki jo je predlagal Center (seveda pri takratnem znanju), bi potrebovali 1500 ton aktivnega oglja in okrog 5000 ton cementa!

tevilke, od katerih se zvrti v glavi, zato ni ni? ?udnega, da se je drava odrekla sanaciji in jo skua "pozabiti". Toda to ne bo lo, saj vendar obstajajo dravni dokumenti, v katerih se drava zavezuje, da bo Kozoder?evo jamo sanirala, ker je to prava ekoloka bomba, in hvala bogu je sedaj tu e stockholmska konvencija.

Ampak ob vsej tej grozljivki bode v o?i droben, a izjemno pomemben podatek, ki stoji v besedilu naloge in ki govori, da se nabor pesticidov, najdenih v Kozoder?evi jami, ne ujema z rezultati meritev, ki so bile opravljene v naselju Brunvik. Torej mora v bliini obstajati vsaj e ena jama!

Druge jame

e lani me je okoljski aktivist iz Pomurja obvestil, da je spoznal moaka, ki ve za lokacijo e drugih gramoznic, kjer je hudo strupena dedi?ina. Na hitro je bil organiziran sestanek, in ko sem na vrat na nos pridrvel na Dravsko polje, sem naletel na nezaupljiv obraz in trdovraten molk. Mo ni in ni hotel spregovoriti. Slial sem le nekaj neoprijemljivih besed o ?udnih no?nih izpustih, ki menda lebde nad Ra?ami. Jasno je, da je v Ra?ah Pinus, in jasno je tudi, zakaj je bil Pinus ve?inski financer omenjene raziskovalne naloge. Morda slaba vest ali pa e kaj ve?? Skratka, tista pot na Dravsko polje je bila izguba ?asa.

Toda pred kratkim je mo le spregovoril in tokrat je bila pot uspena. Raziskovat smo se odpravili vsi trije in doma?in je bil sijajen vodnik.

Za?eli smo kar na obrobju Spodnjih Ra?, kjer je bila neko? gramoznica ?ez cesto nasproti Meljeve jame. Danes je tam zgoraj videti zgolj polje koruze in travnik, toda spodaj, v globini nekako estih metrov, se za?ne deponija POP-sov, kjer je najti e vse mogo?e druge nevarne odpadke. Ob Meljevi jami stoji tabla, ki strogo prepoveduje vsako odlaganje odpadkov, verjetno e zaradi eti?nih razlogov, saj je ob robu jame spomenik NOB. Toda ?ez cesto odlaganje strupov nikoli ni bilo prepovedano, vse dokler ni bila jama polna in so jo lepo zasuli ter zemlji?e nato zasadili s koruzo. Koruza in pesticidi pa gredo lepo skupaj.

Pot nas je vodila po cesti Ra?e-Brunvig-Ptuj do Kozoder?eve jame, ki je z nasuto dovozno cesto nekako prepolovljena, na levi stoji doma?ija s pi?an?jo farmo, na desni se razteza jedro zloglasne deponije, ki je ograjena z nizko i?no ograjo. No, ta vsekakor ni nikakrna ovira za POPse.

Toda zgolj nekaj sto metrov naprej, na levi strani ceste, je na vodnik ukazal postanek. Edino, kar smo videli, je bil otok nizkega drevja in grmovna go?a, vsenaokrog pa koruzne njive. To je bila torej druga jama, ki jo je poimenoval kar jama proti Brunvigu. Velika je bila nekako za ?etrtino Kozoder?eve jame, toda glede vsebine vodnik ni vedel povedati kaj ve? kot to, da je notri, poleg drugih nevarnih snovi, zakopana velika koli?ina POPsov.

Potem smo se vozili po kolovozu in sredi koruze ustavili vozilo ob starem poljskem znamenju. Sedaj mi je e bilo jasno, da so lahko tudi takile oto?ki zelenja sredi njiv svojevrstno znamenje za prisotnost POPsov. In prav sem imel. Vodnik je povedal, da stojimo ob zasuti jami pri Kriu, imenovani tudi Krina jama, in da smo blizu naselja Brezola. Jama ob znamenju je sode? po povrini zara?enosti precej ve?ja od tiste proti Brunvigu. To jamo naj bi sicer konec osemdesetih let za?eli sanirati, toda ...

Preostala nam je e reitev uganke "ruskega pokopali?a" v Kidri?evem, za katerim naj bi bili zakopani zaboji z DDT-jem. To iskanje je preseglo poznavanje naega vodnika, zato smo se ga lotili skupaj. Asfaltna cesta se je spremenila v s kockami tlakovano, ki so jo Nemci zgradili e leta 1942, a je e izjemno ohranjena glede na dananjo gostoto prometa in obtebo z njim. Doma?ine smo spraevali o "ruskem pokopali?u" in ele ?etrta oseba nas je napotila do cerkve, ob kateri je sicer bilo pokopali?e, toda nad vhodnimi vrati nas je nemki napis opozarjal, da stojimo pred vojakim pokopali?em iz leta 1916. Znotraj ograje pa smo videli le tri grobove in obirno trato. Pokopali?e je torej zravnano z zemljo. Ampak trije grobovi so pripovedovali ?udno zgodbo. Eden z idovsko zvezdo, drugi z letnico 1945 in tretji z ruskim napisom. Toda mi smo iskali DDT. Obkroili smo pokopali?e, ki ga obdaja gozdi?, in ugotovili, da brez doma?inov ne bo lo. Imeli smo sre?o, kajti prestregli smo starejo gospo, ki nam je povedala kratko zgodbo o pokopali?u, torej leta 1916 lazaret in pokopali?e KuK, leta 1920 tabor ruske bele garde in leta 1945 tabori?e ujetnikov iz 2. svetovne vojne. Bole?a zgodovina in veliko trpljenja nedolnih, toda kaj je z DDT-jem?

"Ja," je rekla gospa, "tule za kapelo so nekaj kopali, in ker niso ni? nali, so rekli, da DDT-ja tu pa? ni!" Super, smo si rekli, to je najsodobneji na?in iskanja POPsov!

Mi smo seveda postavili prilonostno moko teorijo o zakopanem DDT-ju. JLA je pred leti nad rekruti opravljala prav poseben obred "zapraivanja", med katerim so prestraenim mladcem v gate napraili pol kile DDT-ja (preventivno proti sramnim uem, picajzlom) in malo manj po drugih pora?enih delih telesa, proti uem. No, in morda so po prepovedi DDT-ja svoje zaloge pa? nekam odloili, torej zakopali. Recimo tu nekje. Kidri?evo smo zapustili meanih ob?utkov in s spoznanjem, da se zgodovina zgolj ponavlja in da se uporaba oroja ali nevarnih kemikalij za ljudi navadno kon?a na pokopali?u.

Ob enodnevnem iskanju strupov, pokopanih na Dravskem polju, se nam je porodilo veliko vpraanj: ?igavi so zakopani POPsi, kdo je krivec (Pinus je imel takrat vsa potrebna soglasja in dovoljenja) in kdo oziroma kako bo saniral nastale razmere?

Sode? po dolo?ilih stockholmske konvencije so za sistemsko spremljanje odgovorni ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za zdravje in urad za kemikalije. Ampak sanacija Kozoder?eve jame je bila v devetdesetih letih redno med prednostnimi programi ministrstva za okolje in prostor. So torej odgovorni v tem ministrstvu oziroma takratni minister za okolje opustili ukrepanje po uradni dolnosti in s tem povzro?ili tveganje splone nevarnosti za zdravje in okolje?

Stockholmska konvencija o POPsih v 6. ?lenu predpisuje, da se POPsi odstranijo tako, "da se vsebnost obstojnih organskih onesnaeval uni?i ali ireverzibilno transformira tako, da ne izraajo lastnosti obstojnih organskih onesnaeval". V 7. ?lenu pa jasno dolo?a, da mora vsaka drava podpisnica v dveh letih predloiti izvedbeni na?rt sanacij in da mora v skladu z 10. ?lenom zagotoviti javnosti vse razpololjive podatke o POPsih ter omogo?iti polno sodelovanje javnosti pri obravnavi tega vpraanja. V tem trenutku je najpomembneje, da mora slovenska javnost imeti dostop do vseh podatkov o POPsih, kjerkoli so ti pa? zakopani ali odvreni, pozabljeni ali uporabljani, tudi o teh, ki so zakopani v gramoznicah na Dravskem polju. Veliko je starih kemi?nih grehov, ki lee zakopani irom po Sloveniji, in vse manj je ivih pri?, ki e vedo za skrivne lokacije, zato bi bilo modro, da se drava odlo?i za splono amnestijo za vse "grenike", in ne le to, da celo razpie denarno nagrado za vse informacije, ki bodo pripeljale do pravo?asnega odkritja in uni?enja teh izjemno nevarnih snovi.

 

Jana 03. maj 2010

V sredini osemdesetih let so v naselju Brunvik na junem delu Dravskega polja razkrili izjemno mo?no onesnaenje pitne vode z organoklornimi pesticidi (POP), ki so bili takrat e prepovedani, in tudi s takrat uporabljanimi pesticidi. Najnevarneje strupene kemikalije (POP Persistent Organic Pollutants) se v okolju zelo po?asi ali pa se sploh ne razgrajujejo, se kopi?ijo v ivih organizmih in ?loveku, motijo delovanje lez z notranjim izlo?anjem, so genotoksi?ne in mutagene, povzro?ajo raka, imajo kodljiv vpliv na razmnoevalni potencial in povzro?ajo razvojne anomalije novorojenih otrok. Nadaljnje meritve so pokazale, da je kontaminiran celotni juni del Dravskega polja.

Katastrofa na Dravskem polju
Oblast je zaradi ekoloke katastrofe razglasila izredno stanje, zaprla vse vodovode in za?ela prebivalstvo oskrbovati s pitno vodo s cisternami. Preiskava UNZ je pokazala, da so vir kontaminacije opu?ene gramoznice, v katere so odmetavali vse mogo?e strupe, od prepovedanih pesticidov (DDT, endrin, dieldrin), uporabljanih (alaklor, atrazin, simazin) do takih, ki jim je potekel rok, in tudi odpadke, nastale pri njihovi proizvodnji in transportu. Identificiranih je bilo 17 takih gramoznic. Jedro ekoloke katastrofe je bila Kozoder?eva jama, v kateri je bilo po oceni mariborskega Intituta za varovanje okolja (izdelani leta 1989) 50.000 ton kontaminirane zemljine. Vsebnost strupov je bila tako visoka, da je ni bilo dovoljeno deponirati na odlagali?e za nevarne odpadke. Vlada RS je zato sprejela Zakon o sanaciji Dravskega polja.
Zanimiv je povzetek takratnih medijskih poro?il (vir: Ve?er, Maribor):
- 28. 7. 1989: voda je e vedno ?ezmerno onesnaena, najbolj ?rpali?e Skorba; iz Kozoder?eve jame je treba odstraniti vse odpadke, sanacija se za?ne takoj; sanacija gramoznice pri Kriu se nadaljuje; ob?inski tab CZ Ptuj razvaa pitno vodo s 15 cisternami.
- 3. 8. 1989: v podjetju Pinus Ra?e zanikajo o?itke, da bi bili oni krivi za tokratno katastrofo,
direktor Pinusa trdi, da je pesticidov v Kozoder?evi jami le za vzorec; vlada RS govori o spremembi normativov, kar naj bi bil eden od ukrepov za sanacijo ekoloke katastrofe
(SFRJ je imela takrat normativ 0,1 mikrograma pesticidov/l, kar je danes EU normativ).
- 30. 8. 1989: za sanacijo Dravskega polja ni denarja, le za?asna reitev zgolj Kozoder?eve jame bi stala 7,7 milijarde din; ljudje govore pesticidi so nenavadno hitro izginili; Dravsko polje je enako ogroeno, kot je bilo pred katastrofo.
- 14. 9. 1989: od Brunvika do Kungote je v podtalnici orjaki oblak pesticidov; za
Kozoder?evo jamo bo ?ez mesec dni jasno, ali bo izvedena reitev trajna ali za?asna.
-30. 12. 1989: izjava Vlade RS: Takoj je treba za?eti sanacijo Kozoder?eve jame;
vlada pripravlja spremembo zakonodaje, s katero bo dopustno koncentracijo dvignila z 0,1 na 2,0 mikrograma na liter, torej za 20-krat .
- 31. 5. 1991: Kozoder?eva jama ni najve?je zlo, ampak neurejena kanalizacija; najprej je treba zgraditi kanalizacijo in ?istilne naprave, ele po tej preventivni dejavnosti se bo za?ela sanacija Kozoder?eve jame.
- 17. 3. 1993: Kon?ana sanacija divjih odlagali? na Dravskem polju; ostali sta e gramoznica pri Marjeti in Kozoder?eva jama.

Uradno pozabljene ekokatastrofe
V zgodnjih 90. letih se sanacija gramoznih jam e pojavlja v programih MOP kot prioriteta, dokler ne izgine. Nepovratno in dokon?no! Toda ?e izgine iz dravnih dokumentov, to e ne pomeni, da izginejo tudi strupi. Drava je torej od odkritja ekoloke katastrofe, ki izvira iz gramoznic na Dravskem polju, naredila vse, da problem rei tako, da nanj uradno pozabi. Poglejmo si ukrepe drave:
1. S spremembo zakonodaje je za dvajsetkrat (z 0,1 na 2,0) dvignila dopustno koncentracijo pesticidov v pitni vodi in strupi so ?udeno izginili. To je dokaz o obstoju pravne drave in dokaz o (zlo)rabi prava za sanacijo okoljske katastrofe.
2. Problem gramoznic, polnih zakopanih strupov, je izginil iz uradnih planov, programov in dravnih dokumentov. Od evidentiranih 17 gramoznic z nevarnimi odpadki so do dananjih dni sanirali zgolj tiri.
3. Ustavile so se vse raziskave in tehnoloke reitve za sanacijo teh 13 ekolokih bomb.

Kaj pa v gramoznicah zakopani strupi?
Toda problem strupov, zakopanih v gramoznicah, e vedno ni reen pridobiva ?edalje ve?jo teo in je ?edalje ve?ja gronja za podtalnico Dravskega polja, za zdravje ljudi in ekosistem.
Sedemnajstega aprila 2004 je v Sloveniji za?ela veljati Stockholmska konvencija o obstojnih organskih polutantih (POPs Persistant Organic Chemicals), prva pravno zavezujo?a mednarodna pogodba za nadzor 12 obstojnih strupenih kemikalij. Med ta ducat umazanih (dirty dozen) spadajo osem pesticidov (aldrin, klordan, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, mirex in toksafen), dve industrijski kemikaliji (heksaklorbenzen in PCB-ji) in dva stranska produkta (dioksini, furani). Sode? po dolo?ilih Stockholmske konvencije so za sistemsko spremljanje odgovorni ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za okolje in Urad za kemikalije, ki so opustili ukrepanje po uradni dolnosti in s tem povzro?ili tveganje splone nevarnosti za zdravje in okolje. Stockholmska konvencija o POP v svojem 6. ?lenu predpisuje, da se POP odstranijo tako, (cit.): da se vsebnost obstojnih organskih onesnaeval uni?i ali ireverzibilno transformira tako, da ne izraajo lastnosti obstojnih organskih onesnaeval. Nadalje pa v 7. ?lenu jasno dolo?a, da mora vsaka drava podpisnica v dveh letih predloiti svoj izvedbeni na?rt za njeno izvajanje, in e, da mora v skladu z 10. ?lenom zagotoviti javnosti vse razpololjive informacije o POP in omogo?iti polno sodelovanje javnosti pri obravnavi tega problema. Torej, slovenska javnost mora imeti dostop do vseh informacij o POP, kjerkoli e so ti zakopani, odvreni ali namerno pozabljeni.
Mnogo je starih kemi?nih grehov, ki lee zakopani po Sloveniji. Mednje spadajo sodi strupov, zabetonirani v opu?eni rudnik Benica blizu Lendave; ve? ton DDT, ki je zakopan
blizu ruskega pokopali?a vojnih ujetnikov iz 1. sv. vojne v Kidri?evem, razpadajo?i za?asni betonski sarkofag blizu Semi?a z nekaj deset tonami PCB; odlagali?e TGA, v katerem so policikli?ni aromatski ogljikovodiki, in nekaj ?rnih dravnih deponij strupov v mrtvicah Mure blizu Radgone.


Vedno manj je ivih pri?, ki e vedo za skrivne lokacije, zato bi bilo modro, da drava sprejme splono amnestijo za vse grenike in ne samo to, da celo razpie denarno nagrado za vse informacije, ki bodo pripeljale do pravo?asnega odkritja in uni?enja teh izjemno nevarnih snovi. Cena zdravja je previsoka in trpljenje ljudi, ki bi oboleli zaradi kontaminacije s POP, je preveliko, da ne bi upravi?ili takega prora?unskega stroka. Denarja za izvajanje Stockholmske konvencije je v Bruslju dovolj. Toda v igri je precej ve? kot zgolj denar! Postavlja se resno vpraanje kazenske odgovornosti vlade, ki z opustitvijo in prikrivanjem tega problema povzro?a splono nevarnost in ogroa zdravje prebivalstva. ?e se politiki nenehno hvalijo, da so nas pripeljali v EU, jim zagotavljamo, da bomo zaradi POP pripeljali EU k nam, in to naravnost na Dravsko polje. MNZ, ki hrani arhiv s podatki o lokacijah vseh 17 zastrupljenih gramoznic, nam je zagotovilo, da nam bo v imenu javnega zdravja vro?ilo vse podatke.

Pie: Anton Komat

 

BISER NAEGA KRAJA KRAJINSKI PARK RA?KI RIBNIKI - POEG

Krajinski park Ra?ki ribniki - Poeg lei na obrobju Dravskega polja in meri 484 ha. Spada med ene ve?jih niinskih parkov v Sloveniji. Njegovi gozdovi merijo 343 ha, stoje?e vode 76 ha, ostalo pa predstavljajo mo?virni travniki.

Obmo?je je zavarovano od leta 1992 (Medob?inski uradni vestnik t. 17/1992) zaradi izjemne naravne dedi?ine, ki jo predstavljajo najrazli?neja mokri?a s tevilnimi redkimi in ogroenimi ivalskimi ter rastlinskimi vrstami. Ra?ki ribniki ter ve?ina parka pa sodi tudi v obmo?je NATURA 2000, kar pomeni, da gre za posebej varovana obmo?ja na ravni Evropske unije.

Park je tudi pomembno ornitoloko obmo?je, tukaj je bilo opaenih e preko 210 vrst ptic, od tega jih tretjina tukaj tudi gnezdi. Velike vodne povrine so tudi pomemben ivljenjski prostor za ka?je pastirje (na obmo?ju parka je bilo opaenih e 50 vrst) ter dvoivke (opaenih 12 vrst). Vodni svet Krajinskega parka sestavljajo 4 glavne skupine ribnikov oziroma ve?jih vodnih povrin. To so:

1.) Ra?ki ribniki (Veliki, Mali in Gaji?)

  • Veliki ribnik je najve?ji med Ra?kimi ribniki in meri 20 ha. Najbolj stalna vodna rastlina je rogoz, ki ga je najve? v severnem delu ribnika. Ob?asno pa se na vodni povrini razbohoti ?itolistna mo?virka (Nymphoides peltata), poznana tudi kot ''rumeni lokvanj'' ter spada med redke in ogroene rastline. Hkrati predstavlja ta ribnik bivali?e najtevil?nejim ivalim v parku, to so ptice. Najpogosteje gnezdilke so:

- mali ponirek (Tachybaptus ruficollis)

- ?opasti ponirek (Podiceps cristatus)

- mlakarica (Anas platyrhynchos)

- ?opasta ?rnica (Aythya fuligula)

- ?rna liska (Fulica atra)

- zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus)

V ?asu spomladanske in jesenske selitve ptic pa se tam ustavijo tudi jate kormoranov, rac, gosi, ?apelj, pobrenikov, galebov in ?iger. V selitvenem ?asu so pogoste tudi ujede:

- rjavi lunj (Circus aeruginosus)

- ribji orel (Pandion haliaetus)

Veliki ribnik

  • Mali ribnik (4,5 ha) lo?i od Velikega ribnika le nasip. Obrene vegetacije v njem skorajda ni, zato pa je toliko ve? plavajo?e. Tu raste vodni oreek (Trapa natans), ob robovih pa vodna le?a (Lemna sp).

Mali ribnik

  • Gaji? (8,5 ha) je najmlaji med tamkajnjimi ribniki in ima za razliko od ostalih dveh ribnikov malo vegetacije.

Gaji?

2.) Turnovi ribniki

Turnovi ribniki se nahajajo sredi gozda, juno od Ra?kih ribnikov. V tem delu Slovenije so to najstareji ribniki, povsem verjetno je, da so obstajali e v 16. stoletju, saj e njihovo ime nakazuje (der Turm stolp), da so bili verjetno v lasti plemi?ev ra?kega gradu.

  • Turntajht (2,6 ha) je najve?ji med Turnovimi ribniki, sledi mu pic (1,7 ha) in Srednji

ribnik (0,95 ha).

Turnovi ribniki

3.) Ribniki v Grajevniku

Ribniki v Grajevniku so tirje in se nahajajo v bliini akumulacije Poeg. Skupaj merijo dobre 3 ha. Vodne vegetacije je malo, vendar lahko samo tam opazimo blatnik (Nuphar luteum). Blatnik spada v vrsto vodnih lilij z rumenim cvetom. Rastlina vsako leto odmre in naslednjo pomlad ponovno poene iz svojih korenin.

Ribniki v Grajevniku

4.) Akumulacija Poeg

Akumulacija Poeg je najve?ja vodna povrina v parku in je imenovana po najbliji vasici Poeg. Zgradili so jo v zgodnjih 60. letih 20. stoletja kot vodni zadrevalnik. Osnovna ojezeritev akumulacije meri 35 ha, maksimalna povrina akumulacije pa 74 ha. Akumulacija je z june in vzhodne strani obdana z visokim nasipom, na ostalih straneh pa se voda razliva v gozd.

Akumulacija Poeg

Poleg e zgoraj omenjenih ptic, ka?jih pastirjev in dvoivk nas lahko v Krajinskem parku presenetijo tudi ostale ivali: srna, beloprsi je, poljski zajec, veverica, mala podlasica, belouka... Zato vljudno vabljeni v biser naega kraja, v Krajinski park, z eljo, da nam ga uspe ohraniti tudi za nae zanamce.

Botani?ni vrt Tal 2000

V neposredni bliini parka se nahaja tudi botani?ni vrt, v katerem je mogo?e videti tevilne rastline, tudi redke in ogroene vrste, ki jih v naravi lahko opazimo le izjemoma. Prav tako si je mono ogledati tudi zbirko strupenih in zdravilnih rastlin ter zbirko mineralov in kamnin.

Botani?ni vrt

Ve? informacij o Krajinskem parku lahko pridobite v vodniku, ki ga je izdalo DPPVN - Drutvo za prou?evanje ptic in varstvo narave, avtor Milan Vogrin. (Vodnik po poteh "Oaza miru in ivljenja - KRAJINSKI PARK RA?KI RIBNIKI- POEG").

Po virih povzela in priredila: Mateja Pigner Perko

Viri:

- Oaza miru in ivljenja Krajinski park Ra?ki ribniki Poeg Vodnik po poteh, avtor Milan Vogrin

- Botani?ni vrt Tal 2000 avtor Roman Hergan

- Osnovna ola Ra?e (fotografije)

- Google (fotografije)

 

?lanek je bil objavljen na http://www.ednevnik.si/entry.php?w=knjige&e_id=135289

Skoraj vsaki dan se s kolesom peljem skozi krajinski park Ra?ki ribniki, saj me vedno znova prevzame njegova lepota. Park predstavlja ivljenjski prostor redkim in ogroenim rastlinskim in ivalskim vrstam. V parku je preko 210 vrst ptic, 50 vrst ka?jih pastirjev ter 12 vrst dvoivk. Krik galeba, lepota laboda, negibnost ?aplje, oglaanje zelene rege, pljusk ribe, pisani ka?ji pastirji, rumeno obarvan ribnik s ?itolistno mo?virko. Vse to me spremlja med kolesarjenjem skozi park. In seveda tiina, ki ti jo lahko da samo neokrnjena narava, tiina, ki jo tu in tam prekinejo zvoki, ki jih ustvarjajo prebivalci krajinskega parka.


Na svoji poti okoli ribnikov pa me vedno znova zbode v o?i star, zapu?en kombi, cisterna s traktorjem in razpadajo?a lesena ko?a. Krajinski park je res lep, saj ga obiskujejo ljudje iz blinje in daljnje okolice, zato je res koda, da ta ropotija kazi njegov videz.

 
Več člankov...
Krajinski park Ra?e
EKO iniciativa Ra?e

Anketa
Ali podpirate iniciativo za ?isteje Ra?e
 
Menite, da je Pinus nevaren in mote? dejavnik v Ra?ah
 

Za pravilno delovanje strani uporabljamo pikotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.