Get Adobe Flash player

BISER NAEGA KRAJA KRAJINSKI PARK RA?KI RIBNIKI - POEG ... Beri več

?loveka neodgovornost do narave ... Beri več

Pinus,varnost naih otrok ogroa interes kapitala!!! ... Beri več

Ko smo mladi zdravje prodajamo, da bi ga lahko na stara leta kupili. ... Beri več

Prijavite divje odlagali?e v ob?ini Ra?e -Fram ... Beri več

Jana 03. maj 2010

V sredini osemdesetih let so v naselju Brunvik na junem delu Dravskega polja razkrili izjemno mo?no onesnaenje pitne vode z organoklornimi pesticidi (POP), ki so bili takrat e prepovedani, in tudi s takrat uporabljanimi pesticidi. Najnevarneje strupene kemikalije (POP Persistent Organic Pollutants) se v okolju zelo po?asi ali pa se sploh ne razgrajujejo, se kopi?ijo v ivih organizmih in ?loveku, motijo delovanje lez z notranjim izlo?anjem, so genotoksi?ne in mutagene, povzro?ajo raka, imajo kodljiv vpliv na razmnoevalni potencial in povzro?ajo razvojne anomalije novorojenih otrok. Nadaljnje meritve so pokazale, da je kontaminiran celotni juni del Dravskega polja.

Katastrofa na Dravskem polju
Oblast je zaradi ekoloke katastrofe razglasila izredno stanje, zaprla vse vodovode in za?ela prebivalstvo oskrbovati s pitno vodo s cisternami. Preiskava UNZ je pokazala, da so vir kontaminacije opu?ene gramoznice, v katere so odmetavali vse mogo?e strupe, od prepovedanih pesticidov (DDT, endrin, dieldrin), uporabljanih (alaklor, atrazin, simazin) do takih, ki jim je potekel rok, in tudi odpadke, nastale pri njihovi proizvodnji in transportu. Identificiranih je bilo 17 takih gramoznic. Jedro ekoloke katastrofe je bila Kozoder?eva jama, v kateri je bilo po oceni mariborskega Intituta za varovanje okolja (izdelani leta 1989) 50.000 ton kontaminirane zemljine. Vsebnost strupov je bila tako visoka, da je ni bilo dovoljeno deponirati na odlagali?e za nevarne odpadke. Vlada RS je zato sprejela Zakon o sanaciji Dravskega polja.
Zanimiv je povzetek takratnih medijskih poro?il (vir: Ve?er, Maribor):
- 28. 7. 1989: voda je e vedno ?ezmerno onesnaena, najbolj ?rpali?e Skorba; iz Kozoder?eve jame je treba odstraniti vse odpadke, sanacija se za?ne takoj; sanacija gramoznice pri Kriu se nadaljuje; ob?inski tab CZ Ptuj razvaa pitno vodo s 15 cisternami.
- 3. 8. 1989: v podjetju Pinus Ra?e zanikajo o?itke, da bi bili oni krivi za tokratno katastrofo,
direktor Pinusa trdi, da je pesticidov v Kozoder?evi jami le za vzorec; vlada RS govori o spremembi normativov, kar naj bi bil eden od ukrepov za sanacijo ekoloke katastrofe
(SFRJ je imela takrat normativ 0,1 mikrograma pesticidov/l, kar je danes EU normativ).
- 30. 8. 1989: za sanacijo Dravskega polja ni denarja, le za?asna reitev zgolj Kozoder?eve jame bi stala 7,7 milijarde din; ljudje govore pesticidi so nenavadno hitro izginili; Dravsko polje je enako ogroeno, kot je bilo pred katastrofo.
- 14. 9. 1989: od Brunvika do Kungote je v podtalnici orjaki oblak pesticidov; za
Kozoder?evo jamo bo ?ez mesec dni jasno, ali bo izvedena reitev trajna ali za?asna.
-30. 12. 1989: izjava Vlade RS: Takoj je treba za?eti sanacijo Kozoder?eve jame;
vlada pripravlja spremembo zakonodaje, s katero bo dopustno koncentracijo dvignila z 0,1 na 2,0 mikrograma na liter, torej za 20-krat .
- 31. 5. 1991: Kozoder?eva jama ni najve?je zlo, ampak neurejena kanalizacija; najprej je treba zgraditi kanalizacijo in ?istilne naprave, ele po tej preventivni dejavnosti se bo za?ela sanacija Kozoder?eve jame.
- 17. 3. 1993: Kon?ana sanacija divjih odlagali? na Dravskem polju; ostali sta e gramoznica pri Marjeti in Kozoder?eva jama.

Uradno pozabljene ekokatastrofe
V zgodnjih 90. letih se sanacija gramoznih jam e pojavlja v programih MOP kot prioriteta, dokler ne izgine. Nepovratno in dokon?no! Toda ?e izgine iz dravnih dokumentov, to e ne pomeni, da izginejo tudi strupi. Drava je torej od odkritja ekoloke katastrofe, ki izvira iz gramoznic na Dravskem polju, naredila vse, da problem rei tako, da nanj uradno pozabi. Poglejmo si ukrepe drave:
1. S spremembo zakonodaje je za dvajsetkrat (z 0,1 na 2,0) dvignila dopustno koncentracijo pesticidov v pitni vodi in strupi so ?udeno izginili. To je dokaz o obstoju pravne drave in dokaz o (zlo)rabi prava za sanacijo okoljske katastrofe.
2. Problem gramoznic, polnih zakopanih strupov, je izginil iz uradnih planov, programov in dravnih dokumentov. Od evidentiranih 17 gramoznic z nevarnimi odpadki so do dananjih dni sanirali zgolj tiri.
3. Ustavile so se vse raziskave in tehnoloke reitve za sanacijo teh 13 ekolokih bomb.

Kaj pa v gramoznicah zakopani strupi?
Toda problem strupov, zakopanih v gramoznicah, e vedno ni reen pridobiva ?edalje ve?jo teo in je ?edalje ve?ja gronja za podtalnico Dravskega polja, za zdravje ljudi in ekosistem.
Sedemnajstega aprila 2004 je v Sloveniji za?ela veljati Stockholmska konvencija o obstojnih organskih polutantih (POPs Persistant Organic Chemicals), prva pravno zavezujo?a mednarodna pogodba za nadzor 12 obstojnih strupenih kemikalij. Med ta ducat umazanih (dirty dozen) spadajo osem pesticidov (aldrin, klordan, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, mirex in toksafen), dve industrijski kemikaliji (heksaklorbenzen in PCB-ji) in dva stranska produkta (dioksini, furani). Sode? po dolo?ilih Stockholmske konvencije so za sistemsko spremljanje odgovorni ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za okolje in Urad za kemikalije, ki so opustili ukrepanje po uradni dolnosti in s tem povzro?ili tveganje splone nevarnosti za zdravje in okolje. Stockholmska konvencija o POP v svojem 6. ?lenu predpisuje, da se POP odstranijo tako, (cit.): da se vsebnost obstojnih organskih onesnaeval uni?i ali ireverzibilno transformira tako, da ne izraajo lastnosti obstojnih organskih onesnaeval. Nadalje pa v 7. ?lenu jasno dolo?a, da mora vsaka drava podpisnica v dveh letih predloiti svoj izvedbeni na?rt za njeno izvajanje, in e, da mora v skladu z 10. ?lenom zagotoviti javnosti vse razpololjive informacije o POP in omogo?iti polno sodelovanje javnosti pri obravnavi tega problema. Torej, slovenska javnost mora imeti dostop do vseh informacij o POP, kjerkoli e so ti zakopani, odvreni ali namerno pozabljeni.
Mnogo je starih kemi?nih grehov, ki lee zakopani po Sloveniji. Mednje spadajo sodi strupov, zabetonirani v opu?eni rudnik Benica blizu Lendave; ve? ton DDT, ki je zakopan
blizu ruskega pokopali?a vojnih ujetnikov iz 1. sv. vojne v Kidri?evem, razpadajo?i za?asni betonski sarkofag blizu Semi?a z nekaj deset tonami PCB; odlagali?e TGA, v katerem so policikli?ni aromatski ogljikovodiki, in nekaj ?rnih dravnih deponij strupov v mrtvicah Mure blizu Radgone.


Vedno manj je ivih pri?, ki e vedo za skrivne lokacije, zato bi bilo modro, da drava sprejme splono amnestijo za vse grenike in ne samo to, da celo razpie denarno nagrado za vse informacije, ki bodo pripeljale do pravo?asnega odkritja in uni?enja teh izjemno nevarnih snovi. Cena zdravja je previsoka in trpljenje ljudi, ki bi oboleli zaradi kontaminacije s POP, je preveliko, da ne bi upravi?ili takega prora?unskega stroka. Denarja za izvajanje Stockholmske konvencije je v Bruslju dovolj. Toda v igri je precej ve? kot zgolj denar! Postavlja se resno vpraanje kazenske odgovornosti vlade, ki z opustitvijo in prikrivanjem tega problema povzro?a splono nevarnost in ogroa zdravje prebivalstva. ?e se politiki nenehno hvalijo, da so nas pripeljali v EU, jim zagotavljamo, da bomo zaradi POP pripeljali EU k nam, in to naravnost na Dravsko polje. MNZ, ki hrani arhiv s podatki o lokacijah vseh 17 zastrupljenih gramoznic, nam je zagotovilo, da nam bo v imenu javnega zdravja vro?ilo vse podatke.

Pie: Anton Komat

 
Krajinski park Ra?e
EKO iniciativa Ra?e

Anketa
Ali podpirate iniciativo za ?isteje Ra?e
 
Menite, da je Pinus nevaren in mote? dejavnik v Ra?ah
 

Za pravilno delovanje strani uporabljamo pikotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.