Get Adobe Flash player

BISER NAEGA KRAJA KRAJINSKI PARK RA?KI RIBNIKI - POEG ... Beri več

?loveka neodgovornost do narave ... Beri več

Pinus,varnost naih otrok ogroa interes kapitala!!! ... Beri več

Ko smo mladi zdravje prodajamo, da bi ga lahko na stara leta kupili. ... Beri več

Prijavite divje odlagali?e v ob?ini Ra?e -Fram ... Beri več

Na Dravskem polju je zakopanih e veliko strupenih snovi
Anton Komat

Mladina

Stockholmska konvencija

Galerija

?asi, ko je bila ve?ina izdelkov, ki smo jih uporabljali, naravnega izvora, so nepreklicno minili. e desetletja industrija ustvarja sinteti?ne snovi, ki v okolju ne razpadejo, in ?e ne razpadejo, potem se kopi?ijo. Med njimi so tudi POPsi (persistant organic pollutants - obstojna organska onesnaevala). POPsi sodijo med najbolj nevarne strupe, kar jih pozna znanost, so zahrbtni in se kot sence smrti irijo skozi ekosistem, lahko udarijo kjerkoli in kadarkoli in imajo naravno tendenco, da se kopi?ijo v organizmih. Toda ne kopi?ijo se zgolj zaradi naravnih procesov, pa? pa predvsem zaradi ?loveke neumnosti, pohlepnosti in brezbrinosti. Tako kot recimo na Dravskem polju, kjer je z nevarnimi snovmi do roba napolnjenih kar nekaj gramoznic. Na vrhu je seveda zemlja in grmovje ali drevje, ponekod celo koruza, seveda za kamuflao in za sonaraven videz. Tako reko? spojijo se z okoljem, s kulturno krajino, kakor agrostepo ljubkovalno imenujejo agronomi. Spodaj pa so POPsi, ki po?asi pronicajo v podtalnico in ogroajo celotno Dravsko polje, natan?neje ogromne zaloge vode, ki se pretakajo pod njim. Toda voda je univerzalno topilo in tako se skupaj z vodo pretakajo tudi POPsi, in to naravnost v vodovodne pipe. Pot kon?ajo tam, kjer se je za?ela, pri ?loveku. ?udna stvar, kajne, ?lovek hkrati v vlogi zlo?inca in rtve, lopova in detektiva, obsojenca in sodnika. Toda s pomembno razliko, eni so pri tem kovali dobi?ek, drugi so zgolj anonimne rtve, ki danes polnijo statistike o rakavih obolenjih. Ali pa ne, morda pa je narava pravi?neja, kot si mislimo, in smo tokrat za spremembo vsi rtve, prav vsi, kajti dokon?no zastrupljeno Dravsko polje bo tragedija za vse nas.

Kozoder?eva jama

Prelevil sem se torej v detektiva in si za pripravo osveil spomin na nekaj dogodkov v ekoloko burnem letu 1989. Za?elo se je v Brunvigu in okolikih naseljih junega dela Dravskega polja, kjer so v vodovodih izmerili izjemno pove?anje vsebnosti pesticidov, predvsem alaklora. Bil je alarm prve stopnje, zaprli so kontaminirane vodovode in za?eli s cisternami oskrbovati ljudi s pitno vodo. Toda oskrbovancev z vodo je bilo ve? tiso?, strokov pa za ve? milijonov. In kaj je storila vedno pragmati?na in e bolj prekanjena oblast? Zviala je dopustno koncentracijo pesticidov za dvajsetkrat in strup je izginil, s preprostim pravnim trikom so brezpla?no dosegli to, za kar bi s sanacijo porabili teke milijarde. Ne boste verjeli, toda takrat smo v Jugi imeli dananji EU-standard, 0,1 mikrograma pesticidov na liter vode, in nato po hitrem postopku dobili WHO-jev standard 2,0 mikrograma na liter, ki je e vedno tako pri srcu naim politikom in "strokovnjakom". Saj se spomnite, kakne travme so ti prestajali, ko nam je EU s 1. 1. 2003 predpisala 0,1 mikrograma na liter in je moral minister Keber po hitrem postopku takoj dovoliti VOKI, da lahko to?i "pitno" vodo, v kateri je tirikrat ve? pesticidov. Tokrat se trik ni obnesel, saj so pristali na upravnem sodi?u in pravdo izgubili.

Preden sem za?el svojo pot iskalca zakopanih strupov, sem pregledal e raziskovalno nalogo, ki jo je e decembra 1989 izdelal Center za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Danes je to Intitut za varovanje narave in pie se leto 2004. Vmes je torej preteklo veliko vode in strupov, toda ni? se ni zgodilo, pa?, zgodilo se je nekaj bistvenega, drava Slovenija (konkretno ministrstvo za okolje in prostor) je imela sanacijo Kozoder?eve jame v devetdesetih letih za "top priority", potem pa ni? ve?, kakor da je zgodba kon?ana in da je problem reen. Pa ni bil in e ne bo, dokler pri nas ne bomo obudili v ivljenje stockholmske konvencije o POPsih. In ker se politiki hvalijo, da so nas pripeljali v Evropo, jim mi zagotavljamo, da bomo zaradi POPsov pripeljali EU k nam, in to naravnost na Dravsko polje.

Raziskovalna naloga, ki razkriva vsebino zakopanega kemi?nega bogastva, ima neprepri?ljiv naslov: Razvoj metod in tehnik za pripravo toksi?nih odpadkov za deponiranje. Po naslovu ni? kaj spodbudnega torej, e ena od "dokon?nih reitev kemi?nega vpraanja", ampak vpogled v vsebino razkrije pravo grozljivko greha, ki se imenuje Kozoder?eva jama. "Problematika onesnaevanja podtalnice na junem obmo?ju Dravskega polja sega e kar precej nazaj, v leto 1983, ko je bila odkrita v okviru hidrogeolokih preiskav pitne vode na Dravskem polju kontaminacija podtalnice v okolici Brunvika," je zapisano v nalogi. V vodi so bili izmerjeni predvsem klasi?ni organoklorni pesticidi in prav njihova prisotnost je nakazovala, da je najverjetneji izvor staro odlagali?e odpadkov. Poizvedovanja, ki so jih opravljali inpekcijske slube in UNZ, so trajala vrsto let, dokler se ni razjasnilo, da je vir kontaminacije verjetno Kozoder?eva jama. Center za varstvo okolja je leta 1987 na podlagi znanih podatkov o gibanju podtalnice vgradil tri piezometre, ki naj bi nedvomno dokazovali, da je izvor kontaminacije res Kozoder?eva jama, toda rezultati teh preiskav so bili negativni. Dokon?en dokaz naj bi prinesel testni izkop, ki je bil opravljen na podlagi ustnih pri?evanj, in sicer z bagrom v estintridesetih jamah. Rezultat meritev in izra?unov je bi katastrofalen.

Poleg POPsov (merili in nali so izjemno visoke koncentracije DDT-ja, DDE-ja, endrina in dieldrina) in novejih pesticidov (atrazin, prometrin, simazin, fention, alaklor itd.) so v jami nali e razli?na olja, razne ?rne mase in gudron, stisnjeno embalao in sode. Analize so pokazale izjemno heterogenost v porazdelitvi strupov ter obsene ostanke seiganja. Pri?evalci so mi povedali, da se je v jami izvajalo redno seiganje strupov in da se je takrat iz nje valil gost ?rn dim. Pred za?etkom seiganja so vestno obvestili okolike gasilce, da ne bi "po nepotrebnem" posredovali. No, take obzirnosti do ljudi jim vsekakor ne moremo pripisati glede na pri?evanja, da so strupe tja najpogosteje vozili kar s tovornjaki cisternami in jih izlivali neposredno v jamo. Da je bilo izlivanje izdatno, dokazujejo tile podatki: povpre?na koncentracija pesticidov v zemljini Kozoder?eve jame za ve?stotiso?krat presega e dopustno, to pa seveda pomeni, da kontaminirana zemljina ne sodi niti na odlagali?e nevarnih odpadkov, pa? pa naravnost v posebno seigalnico za prst. Toda take seigalnice pri nas ni, najblija primerna je v Nem?iji! Oglejmo si e sklep raziskovalne naloge: "Ali uspenost testa v primeru nadaljevanja zdri tudi ekonomske zahteve, ?e imamo opraviti s cca 50.000 tonami kontaminirane zemljine!!!" Uf!

Aha, torej bi bilo treba prepeljati 50.000 ton tovora, kar znese 2000 tekih tovornjakov po 25 ton. Do kam in za kakno ceno? In to prek meja pri sedanjem reimu za nevarne tovore? Za sanacijo, ki jo je predlagal Center (seveda pri takratnem znanju), bi potrebovali 1500 ton aktivnega oglja in okrog 5000 ton cementa!

tevilke, od katerih se zvrti v glavi, zato ni ni? ?udnega, da se je drava odrekla sanaciji in jo skua "pozabiti". Toda to ne bo lo, saj vendar obstajajo dravni dokumenti, v katerih se drava zavezuje, da bo Kozoder?evo jamo sanirala, ker je to prava ekoloka bomba, in hvala bogu je sedaj tu e stockholmska konvencija.

Ampak ob vsej tej grozljivki bode v o?i droben, a izjemno pomemben podatek, ki stoji v besedilu naloge in ki govori, da se nabor pesticidov, najdenih v Kozoder?evi jami, ne ujema z rezultati meritev, ki so bile opravljene v naselju Brunvik. Torej mora v bliini obstajati vsaj e ena jama!

Druge jame

e lani me je okoljski aktivist iz Pomurja obvestil, da je spoznal moaka, ki ve za lokacijo e drugih gramoznic, kjer je hudo strupena dedi?ina. Na hitro je bil organiziran sestanek, in ko sem na vrat na nos pridrvel na Dravsko polje, sem naletel na nezaupljiv obraz in trdovraten molk. Mo ni in ni hotel spregovoriti. Slial sem le nekaj neoprijemljivih besed o ?udnih no?nih izpustih, ki menda lebde nad Ra?ami. Jasno je, da je v Ra?ah Pinus, in jasno je tudi, zakaj je bil Pinus ve?inski financer omenjene raziskovalne naloge. Morda slaba vest ali pa e kaj ve?? Skratka, tista pot na Dravsko polje je bila izguba ?asa.

Toda pred kratkim je mo le spregovoril in tokrat je bila pot uspena. Raziskovat smo se odpravili vsi trije in doma?in je bil sijajen vodnik.

Za?eli smo kar na obrobju Spodnjih Ra?, kjer je bila neko? gramoznica ?ez cesto nasproti Meljeve jame. Danes je tam zgoraj videti zgolj polje koruze in travnik, toda spodaj, v globini nekako estih metrov, se za?ne deponija POP-sov, kjer je najti e vse mogo?e druge nevarne odpadke. Ob Meljevi jami stoji tabla, ki strogo prepoveduje vsako odlaganje odpadkov, verjetno e zaradi eti?nih razlogov, saj je ob robu jame spomenik NOB. Toda ?ez cesto odlaganje strupov nikoli ni bilo prepovedano, vse dokler ni bila jama polna in so jo lepo zasuli ter zemlji?e nato zasadili s koruzo. Koruza in pesticidi pa gredo lepo skupaj.

Pot nas je vodila po cesti Ra?e-Brunvig-Ptuj do Kozoder?eve jame, ki je z nasuto dovozno cesto nekako prepolovljena, na levi stoji doma?ija s pi?an?jo farmo, na desni se razteza jedro zloglasne deponije, ki je ograjena z nizko i?no ograjo. No, ta vsekakor ni nikakrna ovira za POPse.

Toda zgolj nekaj sto metrov naprej, na levi strani ceste, je na vodnik ukazal postanek. Edino, kar smo videli, je bil otok nizkega drevja in grmovna go?a, vsenaokrog pa koruzne njive. To je bila torej druga jama, ki jo je poimenoval kar jama proti Brunvigu. Velika je bila nekako za ?etrtino Kozoder?eve jame, toda glede vsebine vodnik ni vedel povedati kaj ve? kot to, da je notri, poleg drugih nevarnih snovi, zakopana velika koli?ina POPsov.

Potem smo se vozili po kolovozu in sredi koruze ustavili vozilo ob starem poljskem znamenju. Sedaj mi je e bilo jasno, da so lahko tudi takile oto?ki zelenja sredi njiv svojevrstno znamenje za prisotnost POPsov. In prav sem imel. Vodnik je povedal, da stojimo ob zasuti jami pri Kriu, imenovani tudi Krina jama, in da smo blizu naselja Brezola. Jama ob znamenju je sode? po povrini zara?enosti precej ve?ja od tiste proti Brunvigu. To jamo naj bi sicer konec osemdesetih let za?eli sanirati, toda ...

Preostala nam je e reitev uganke "ruskega pokopali?a" v Kidri?evem, za katerim naj bi bili zakopani zaboji z DDT-jem. To iskanje je preseglo poznavanje naega vodnika, zato smo se ga lotili skupaj. Asfaltna cesta se je spremenila v s kockami tlakovano, ki so jo Nemci zgradili e leta 1942, a je e izjemno ohranjena glede na dananjo gostoto prometa in obtebo z njim. Doma?ine smo spraevali o "ruskem pokopali?u" in ele ?etrta oseba nas je napotila do cerkve, ob kateri je sicer bilo pokopali?e, toda nad vhodnimi vrati nas je nemki napis opozarjal, da stojimo pred vojakim pokopali?em iz leta 1916. Znotraj ograje pa smo videli le tri grobove in obirno trato. Pokopali?e je torej zravnano z zemljo. Ampak trije grobovi so pripovedovali ?udno zgodbo. Eden z idovsko zvezdo, drugi z letnico 1945 in tretji z ruskim napisom. Toda mi smo iskali DDT. Obkroili smo pokopali?e, ki ga obdaja gozdi?, in ugotovili, da brez doma?inov ne bo lo. Imeli smo sre?o, kajti prestregli smo starejo gospo, ki nam je povedala kratko zgodbo o pokopali?u, torej leta 1916 lazaret in pokopali?e KuK, leta 1920 tabor ruske bele garde in leta 1945 tabori?e ujetnikov iz 2. svetovne vojne. Bole?a zgodovina in veliko trpljenja nedolnih, toda kaj je z DDT-jem?

"Ja," je rekla gospa, "tule za kapelo so nekaj kopali, in ker niso ni? nali, so rekli, da DDT-ja tu pa? ni!" Super, smo si rekli, to je najsodobneji na?in iskanja POPsov!

Mi smo seveda postavili prilonostno moko teorijo o zakopanem DDT-ju. JLA je pred leti nad rekruti opravljala prav poseben obred "zapraivanja", med katerim so prestraenim mladcem v gate napraili pol kile DDT-ja (preventivno proti sramnim uem, picajzlom) in malo manj po drugih pora?enih delih telesa, proti uem. No, in morda so po prepovedi DDT-ja svoje zaloge pa? nekam odloili, torej zakopali. Recimo tu nekje. Kidri?evo smo zapustili meanih ob?utkov in s spoznanjem, da se zgodovina zgolj ponavlja in da se uporaba oroja ali nevarnih kemikalij za ljudi navadno kon?a na pokopali?u.

Ob enodnevnem iskanju strupov, pokopanih na Dravskem polju, se nam je porodilo veliko vpraanj: ?igavi so zakopani POPsi, kdo je krivec (Pinus je imel takrat vsa potrebna soglasja in dovoljenja) in kdo oziroma kako bo saniral nastale razmere?

Sode? po dolo?ilih stockholmske konvencije so za sistemsko spremljanje odgovorni ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za zdravje in urad za kemikalije. Ampak sanacija Kozoder?eve jame je bila v devetdesetih letih redno med prednostnimi programi ministrstva za okolje in prostor. So torej odgovorni v tem ministrstvu oziroma takratni minister za okolje opustili ukrepanje po uradni dolnosti in s tem povzro?ili tveganje splone nevarnosti za zdravje in okolje?

Stockholmska konvencija o POPsih v 6. ?lenu predpisuje, da se POPsi odstranijo tako, "da se vsebnost obstojnih organskih onesnaeval uni?i ali ireverzibilno transformira tako, da ne izraajo lastnosti obstojnih organskih onesnaeval". V 7. ?lenu pa jasno dolo?a, da mora vsaka drava podpisnica v dveh letih predloiti izvedbeni na?rt sanacij in da mora v skladu z 10. ?lenom zagotoviti javnosti vse razpololjive podatke o POPsih ter omogo?iti polno sodelovanje javnosti pri obravnavi tega vpraanja. V tem trenutku je najpomembneje, da mora slovenska javnost imeti dostop do vseh podatkov o POPsih, kjerkoli so ti pa? zakopani ali odvreni, pozabljeni ali uporabljani, tudi o teh, ki so zakopani v gramoznicah na Dravskem polju. Veliko je starih kemi?nih grehov, ki lee zakopani irom po Sloveniji, in vse manj je ivih pri?, ki e vedo za skrivne lokacije, zato bi bilo modro, da se drava odlo?i za splono amnestijo za vse "grenike", in ne le to, da celo razpie denarno nagrado za vse informacije, ki bodo pripeljale do pravo?asnega odkritja in uni?enja teh izjemno nevarnih snovi.

 
Krajinski park Ra?e
EKO iniciativa Ra?e

Anketa
Ali podpirate iniciativo za ?isteje Ra?e
 
Menite, da je Pinus nevaren in mote? dejavnik v Ra?ah
 

Za pravilno delovanje strani uporabljamo pikotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.