Get Adobe Flash player

BISER NAEGA KRAJA KRAJINSKI PARK RA?KI RIBNIKI - POEG ... Beri več

?loveka neodgovornost do narave ... Beri več

Pinus,varnost naih otrok ogroa interes kapitala!!! ... Beri več

Ko smo mladi zdravje prodajamo, da bi ga lahko na stara leta kupili. ... Beri več

Prijavite divje odlagali?e v ob?ini Ra?e -Fram ... Beri več

Pinus se je med prvimi v Sloveniji odlo?il za termi?no odstranjevanje odpadkov, najprej zaradi lastnih teav z odpadno embalao. Med trdnimi odpadki za seig ne zbirajo samo nevarnih odpadkov, jim pa ta dejavnost v strukturi prihodkov pomeni kar nekaj odstotkov. Toda najve?ji okoljski projekt je skupna naloba s Petrolom v proizvodnjo biodizla. Pinus dobro kombinira osnovno

Popolno izgorevanje nevarnih odpadkov

proizvodnjo in prodajo fitofarmacevtskih sredstev s poslovnimi prilonostmi na okoljskem podro?ju. Andrej Andoljek, direktor Pinusa, pravi, da je korist dvojna.

Pinus je v Sloveniji najpomembneji izvajalec termi?nega odstranjevanja odpadkov in po klasifikaciji Agencije RS za okolje zagotavlja partnerjem odstranjevanje zelo raznovrstnih skupin odpadkov - od odpadne embalae z ostanki nevarnih snovi, odpadnih zdravil in odpadnih kemikalij do kozmeti?nih sredstev, pesticidov,
odpadnih olj in drugih. Kaj vas je vodilo k poslovni odlo?itvi na podro?je seiganja nevarnih odpadkov in kaj vam pomeni ta dejavnost v strukturi prihodkov?

Prvenstvena naloga objekta za odstranjevanje odpadkov, ki smo ga v Pinusu postavili pred dvema desetletjema, je bila reevanje lastnih teav z odpadno embalao, predvsem embalao surovin in surovin s prete?enim rokom uporabe ter odpadnimi vodami, ki nastajajo pri ?i?enju. Zahteve za ravnanje z odpadno embalao so se skozi leta nenehno nadgrajevale in tako smo objekt stalno posodabljali in prilagajali evropskim okoljevarstvenim zahtevam in standardom. V ?asu neizkori?enih kapacitet v Pinusu ponujamo storitve kakovostnega in varnega termi?nega odstranjevanja odpadkov tudi trgu, kar predstavlja nekaj odstotkov v celotni strukturi prihodkov podjetja.

?eprav je Slovenija med okoljske cilje zapisala, da je nujno zmanjevati nastajanje koli?in nevarnih odpadkov, in sicer od 5% do 10 % na letni ravni, MOP v letnem poro?ilu ugotavlja, da je trend ravno nasproten. Nevarnih odpadkov je e ve? kot 83.000 ton, tevilo poro?evalcev, ki so poro?ali o nevarnih odpadkih, se je zmanjalo, tevilo pripravljenih vrst odpadkov pa pove?alo. Kaj opaate pri vas in pri katerih vrstah odpadkov gre za najve?je pove?anje? Koliko ton nevarnih odpadkov letno zberete; predelate, segete in odloite na deponiji.

Opazili smo nekaj sprememb v strukturi odpadkov namenjenih odstranitvi, ki pa niso bistvene. Pove?anje koli?in nekaterih vrst odpadkov (odpadna zdravila, odpadni absor- benti) je posledica lastnih trenjskih ukrepov in pospeevanja ponudbe v tem segmentu ter rezultat evidentiranja novih vrst odpadkov. Letno zberemo okoli 1.500 ton odpadkov, ki pa, moram poudariti, niso vsi nevarni, temve? so to ve?krat samo ivila s prete?enim rokom uporabe, zaradi ?esar morajo proizvajalci blago poslati v uni?enje.

Pinus TKI, d. d. , ne odlaga nevarnih odpadkov na deponiji. Trdni odpadki, ki nastanejo po seigu, so pepel in odpadna izgorela kovinska embalaa, ki sta nenevarni vrsti odpadkov in jih oddamo zbiralcem komunalnih odpadkov. Snovi, ki ostanejo pri ?i?enju filtrov, v sistemu ?i?enja dimnih plinov ponovno obdelamo na objektu za odstranjevanje odpadkov.

Glede na sistem, ki ste ga razvili, je potemtakem Pinus posebno pozoren na ustrezno strokovno ozna?evanje in pakiranje nevarnih odpadkov. Kako so reagirali na vaa priporo?ila poslovni partnerji in kako imate urejeno prevzemanje odpadkov. Ali je to?na ocena, da se je izboljalo lo?eno zbiranje odpadkov?

24

Okolje kot poslovna prilonost

Natan?na navodila o pravilnem ozna?evanju

odpadkov objavljamo e nekaj let in so vedno dobrodola in pomembna informacija za nae poslovne partnerje. Organiziramo izobraevanja ter redno obve?amo partnerje o novostih oziroma novih okoljevarstvenih zahtevah. Nekateri jih samoiniciativno upotevajo, druge pa moramo opozarjati in obve?ati o pravilnem ozna?evanju. Na splono nimamo ve?jih teav, v preteklosti pa se je e pripetilo, da smo zaradi nepravilno pakiranih ali ozna?enih odpadkov zavrnili sprejem odpadkov v odstranitev. Ocena, da se je lo?eno zbiranje odpadkov izboljalo, je to?na, saj v Pinusu iz leta v leto spremljamo proces nadgradnje lo?evanja odpadkov.

Pri odstranjevanju oziroma seiganju odpadkov izvajalci i?ejo tudi dodane vrednosti v predelavi ali v uporabi energije za ogrevanje ali elektriko? Ali ste imeli to v na?rtu? Ali boste ostali samo pri odstranjevanju? V Pinusu e sedmo leto izkori?amo toploto iz seigalnice za gretje proizvodnih in poslovnih prostorov podjetja. Pridobljena toplota se v ?asu intenzivne proizvodnje v celoti uporabi za potrebe posameznih delov proizvodnih procesov. Ugotavljamo, da je sinergija med objektom za odstranjevanje odpadkov in drugimi dejavnostmi podjetja popolna.

Ali dolo?ene koli?ine nevarnih odpadkov izvozite?

Ne, nobenih, naa dejavnost je nudenje storitev seiga in se z izvozom odpadkov ne ukvarjamo. Za nae poslovne partnerje nudimo popolno sledljivost in natan?no vejo, kdaj in kako so njihovi odpadki uni?eni. Menimo, da je to tudi eden od razlogov za dobre in dolgoro?ne odnose z naimi poslovnimi parnerji, saj nam lahko zaupajo ter tudi nae ravnanje kadarkoli preverijo.

Katera vrsta nevarnih odpadkov je za odstranjevanje najzahtevneja in zakaj?

Najzahtevneji za odstranitev so teko?i, trdni vnetljivi in korozivni odpadki, kjer je pri odstranjevanju potrebno upotevati posebne za?itne ukrepe in pri rokovanju ter odstranjevanju teh odpadkov uporabljati ustrezno opremo, ki prepre?uje vig ali korozijo.

Toda nevarni odpadki so zaradi nevarnih lastnosti, ki so zdravju ali okolju kodljivi (vnetljivost, strupenost, infektivnost, mutagenost itd.), velik tehnoloki izziv odstranjevalcu oziroma tehnologiji seiganja. Kako ste uspeli reiti ta problem, saj poudarjate, da ste najzanesljiveji partner pri reevanju ekolokih teav? Kako seigalnico sprejema okolje?

Zanesljivost odstranitve nevarnih odpadkov je vgrajena v na?in odstranjevanja odpadkov, saj se vsi odpadki, trdni in teko?i, odstranjujejo pri temperaturah do 1350 C. Za popolno izgorevanje se med postopkom dovaja dodaten kisik, uplinjene komponente pa e enkrat izgorijo v sekundarni komori. Nastali plini se kontrolirano ohlajajo, filtrirajo in nazadnje operejo. Pri tem nastane odpadna voda, ki se o?isti v bioloki ?istilni napravi. Proces je nenehno ?loveko in ra?unalniko nadzorovan in upravljan. Ekoloko ustrezno delovanje objekta za odstranjevanje odpadkov dokazujemo z rednimi meritvami vplivov na okolje. Pinus s svojimi dejavnostmi okolja ne obremenjuje nad dovoljenimi mejami in je zaradi tega sprejemljiv za oje in ire okolje podjetja. To je za nas pomembno, in tudi ena od vrednot Pinus-a TKI, d. d., je rast in razvoj podjetja v sozvo?ju z ohranjanjem neokrnjenega okolja.

Kako poteka skupna naloba s Petrolom v proizvodnjo bio goriv? Ali na?rtujete iritev poslovne dejavnosti na ekolokem podro?ju?

Skupna naloba je v fazi projektiranja in pridobivanja ustreznih soglasij in dovoljenj ter poteka skladno z na?rti. Otvoritev nove proizvodnje je na?rtovana za prvo ?etrtletje leta 2009 in ta cilj bomo uresni?ili. Seveda spremljamo tudi druga dognanja ter trende na podro?ju biogoriv, vendar pa menimo, da je potrebno poslovanje iriti premiljeno in preudarno ter se ne zaletavati v tehnologije in poslovna podro?ja, ki so nepreverjena in jih tehnoloko ne obvladujemo.

Pinus se je raziril na trgih zunaj Slovenije s prodajo in proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev. Kaj pomeni ta dejavnost v strukturi prihodkov? Ali razmiljate o iritvi poslovnih prilonosti na okoljskem podro?ju? Na najve?ji projekt na okoljskem podro?ju je zagotovo izgradnja objekta za proizvodnjo biodizla. Proizvodnja se bo tako iz sedanjih 7.000 ton biodizla pove?ala na 50.000 ton letno, s ?imer bomo lahko zadostili 80 odstotkom slovenskih potreb po tem gorivu v letu 2009. Biodizel je okoljski projekt, h kateremu teimo zaradi uvajanja ?istejih virov energije, kar delno pripomore tudi k ohranjanju ?istega okolja. Naj omenim, da je biodizel popolnoma biorazgradljiv, ne vsebuje vepla in vsebuje do 11% kisika, kar izboljuje njegovo izgorevanje. Ima zelo dobre mazalne lastnosti in bistveno manje emisije kot fosilna dizelska goriva.

iritev dejavnosti prodaje sredstev za varstvo rastlin na podro?ja bive Jugoslavije se je ravno v projektu biodizel pokazala za veliko prednost. Zaradi dejstva, da dobro poznamo kombinate in kmete, pridelovalce energetskih rastlin, imamo kot kupec pridelka veliko prednost. Ponekod celo organiziramo proizvodnjo in jih oskrbimo z gnojili, semeni in sredstvi za varstvo rastlin, na koncu pa zagotavljamo odkup celotnega pridelka. Korist je dvojna, saj s sodelovanjem naih agronomskih svetovalcev pridelovalcem omogo?amo nadpovpre?ne donose, kar je dobro, tako za pridelovalce kot za nas. To je tudi naa konkuren?na prednost pred drugimi kupci oljne ogr?ice, saj nismo le kupec, ampak zanesljiv partner pri pridelavi, in to pridelovalci znajo ceniti.

EO-35-oktober-October-07

 
Krajinski park Ra?e
EKO iniciativa Ra?e

Anketa
Ali podpirate iniciativo za ?isteje Ra?e
 
Menite, da je Pinus nevaren in mote? dejavnik v Ra?ah
 

Za pravilno delovanje strani uporabljamo pikotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.