Get Adobe Flash player

BISER NAEGA KRAJA KRAJINSKI PARK RA?KI RIBNIKI - POEG ... Beri več

?loveka neodgovornost do narave ... Beri več

Pinus,varnost naih otrok ogroa interes kapitala!!! ... Beri več

Ko smo mladi zdravje prodajamo, da bi ga lahko na stara leta kupili. ... Beri več

Prijavite divje odlagali?e v ob?ini Ra?e -Fram ... Beri več

Zbirke Dravnega zbora RS - sprejeti zakoni

Show details for EVIDEN?NI PODATKIEVIDEN?NI PODATKI

Z A K O N
O VARSTVU OKOLJA




I. TEMELJNE DOLO?BE

1. Splone dolo?be
1. ?len
(namen zakona)


(1) Ta zakon ureja varstvo ivljenjskega in z njim nelo?ljivo povezanega naravnega okolja ter splone pogoje rabe naravnih dobrin (v nadaljevanju: varstvo okolja) kot temeljnega pogoja za zdrav in obstojen razvoj (okolje ohranjajo? razvoj).

(2) Usmerjanje razvojnih procesov, posegov v prostor in drugih posegov v okolje mora izhajati iz uravnoteenosti razvojnih in okoljskih potreb. Zadovoljevanje potreb sedanje generacije mora upotevati enake monosti zadovoljevanja potreb prihodnjih.

(3) Namen varstva okolja je ohranitev, izboljanje in razvoj celovitosti, raznovrstnosti in kakovosti naravnih prvin, naravnih zdrub, naravnih dobrin in v njihovem okviru naravnih bogastev.

(4) Merilo vseh ravnanj in norm varstva okolja je ?lovekovo zdravje, po?utje in kakovost njegovega ivljenja ter preivetje, zdravje in po?utje ivih organizmov.

2. ?len
(urejanje varstva okolja)


(1) Urejanje zadev varstva okolja je v pristojnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju: republika), razen kadar gre za z zakonom dolo?ene zadeve iz dravne pristojnosti, ki se nanaajo na razvoj mest, ali kadar gre za zadeve lokalnega zna?aja ali pomena.

(2) Zadeve lokalnega zna?aja ali pomena so tiste, ki so, izvirajo ali lahko izvirajo samo iz obmo?ja lokalne skupnosti, njihov obseg ali vpliv pa ne presega njenih meja in jih lokalna skupnost lahko samostojno ureja, organizira, upravlja, nadzira, prepre?i, financira, spodbuja ali druga?e skrbi zanje, nanaajo pa se zlasti na:
1. naravne dobrine, ki so v lasti lokalne skupnosti ali so lokalnega pomena,
2. lokalne javne slube varstva okolja,
3. posebne ukrepe varstva okolja iz njene pristojnosti,
4. programiranje in planiranje na podro?ju varstva okolja,
5. subsidiarne obveznosti priprave in izvedbe sanacije,
6. zagotavljanje podrobnejega ali posebnega monitoringa.

3. ?len
(cilji varstva okolja)


(1) Temeljni cilji varstva okolja so:
1. trajno ohranjanje vitalnosti narave, bioloke raznovrstnosti in avtohtonosti biotskih vrst, njihovih habitatov ter ekolokega ravnoteja,
2. ohranjanje raznovrstnosti in kakovosti naravnih dobrin, naravnega genskega sklada ter ohranjanje rodovitnosti zemlji?,
3. ohranjanje in obnavljanje pestrosti ter kulturne in estetske vrednosti krajine in naravnih vrednot,
4. zmanjevanje porabe naravnih virov, snovi in energije.

(2) Operativni cilji varstva okolja so:
1. postopen prehod na uporabo obnovljivih naravnih virov,
2. prepre?evanje nevarnosti ter zmanjevanje obremenitev za okolje,
3. odprava pokodb okolja ter ponovna vzpostavitev njegovih regeneracijskih sposobnosti.

(3) V namen okolje ohranjajo?ega razvoja so cilji varstva okolja tudi:
1. spremembe v proizvodnji in vzorcih porabe, ki prispevajo k minimizaciji porabe naravnih virov in ustvarjanja odpadkov,
2. razvoj in uporaba taknih tehnologij, ki zmanjujejo in odpravljajo obremenjevanja okolja,
3. uporaba nekodljivih in razgradljivih kemikalij in snovi, ki se ne kopi?ijo v ivih organizmih.

4. ?len
(zagotavljanje varstva okolja)


(1) Varstvo okolja zagotavljajo v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic ali obveznosti:
1. republika;
2. ob?ine in mestne ob?ine oziroma ire lokalne skupnosti (v nadaljevanju: lokalne skupnosti);
3. dravljani in drugi prebivalci kot posamezniki ali organizirani v drutva, strokovna in druga zdruenja ter druge nevladne organizacije za varstvo okolja;
4. podjetja, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja in njihova zdruenja;
5. izvajalci javnih slub, posameznih zadev na podro?ju javnih slub in nosilci javnih pooblastil na podro?ju varstva okolja;
6. povzro?itelji obremenitev okolja.

5. ?len
(pojmi)


(1) Pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:
1. Okolje je tisti del narave, kamor see ali bi lahko segel vpliv ?lovekovega delovanja. Naravno okolje je sestav prvobitne in po ?loveku preoblikovane narave. ivljenjsko okolje je del okolja, kjer je vpliv na ?loveka neposreden. Grajeno in drugo tehni?no okolje je po tem zakonu del okolja le kot dejavnik sprememb okolja.
1.1. Narava je celotnost materialnega sveta in sestav z naravnimi zakoni med seboj povezanih in soodvisnih delov in procesov. ?lovek je sestavni del narave.
1.2. Naravne prvine so tla, voda, zrak, ivali in rastline, ki tvorijo litosfero, pedosfero, hidrosfero, atmosfero ter biosfero.
1.3. Naravni dejavniki so fizikalno-kemi?ni procesi, relief, podnebje, hidrografske in bioloke razmere ter drugi dejavniki, ki povzro?ajo spremembe okolja. Dejavniki okolja so tudi vplivi ?lovekovega delovanja.
2. Naravna zdruba (ekosistem) je dinami?en sestav ivljenjskega prostora (biotop) in ivljenjske zdrube (biocenoza), ki se kae kot preplet naravnih prvin in naravnih dejavnikov, ki medsebojno reagirajo kot funkcionalna enota.
2.1. Habitat je obi?ajni ivljenjski prostor posameznega organizma ali populacije.
3. Naravne dobrine so sestavine narave, pomembne za zadovoljevanje ?lovekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov in so lahko izklju?no ali hkrati naravno javno dobro, naravni viri ali naravne vrednote. Redke, dragocene ali vredneje naravne dobrine so naravno bogastvo.
3.1. Naravno javno dobro so povrine v javni lasti in sicer negrajeni deli zemljikega, podzemnega, vodnega, morskega in zra?nega javnega dobra, na katerih sta dostopnost in gibanje pod enakimi pogoji omogo?ena vsem.
3.2. Naravni viri so obnovljive ali neobnovljive naravne prvine, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljive.
3.3. Naravne vrednote so poleg redkih in dragocenih naravnih pojavov tudi drugi vredni pojavi, sestavine oziroma deli ive in neive narave, naravna obmo?ja ali deli naravnih obmo?ij, rastlinske in ivalske vrste ter njihovi ivljenjski prostori, ekosistemi, deli naravne in kulturne krajine in objekti oblikovane narave.
4.1. Poseg v okolje je vsako trajno ali za?asno ?lovekovo dejanje ali opustitev ravnanja, ki s svojim vplivom lahko ogrozi ali ogroa zdravje ali okolje in ima za posledico njegovo umetno spremembo, obremenitev ali zaviranje njegovih naravnih sprememb, nanaa pa se zlasti na:
- izkori?anje in uporabo naravnih dobrin,
- posege v prostor,
- proizvodne in druge dejavnosti,
- promet in porabo blaga,
- emisije v vodo, zrak ali tla, odlaganje in kopi?enje odpadkov ter druge vplive na okolje.
4.2. Nedopusten poseg v okolje je poseg, katerega vpliv povzro?a ?ezmerno obremenitev, nevarnost za okolje ali pokodbo okolja.
5.1. Emisija je izpu?anje oziroma oddajanje snovi (v teko?em, plinastem ali trdnem stanju) ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota, svetloba) iz posameznega vira v okolje.
5.2. Imisija je koncentracija snovi in drugih pojavov v okolju kot posledica emisije in delovanja naravnih in antropogenih dejavnikov.
5.3. Odpadek je vsaka snov oziroma predmet v teko?em, plinastem ali trdnem agregatnem stanju neznanega lastnika ali ki ga proizvajalec, lastnik ali imetnik ne more ali ne eli uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti oziroma mu kodi ali ga je zaradi interesov varstva okolja oziroma drugega javnega interesa treba obdelati, predelati ali odloiti, kot je predpisano.
5.3.1. Nevarni odpadki so odpadki, ki nepredelani zaradi fizikalnih, kemi?nih ali kunih lastnosti lahko prispevajo ali imajo za posledico ogroanje zdravja, ?e niso izolirani iz okolja, ki posredno ali neposredno u?inkujejo na organizme zaradi njihove izpostavljenosti ali nalaganja v njih preko prehranjevalne verige, zaradi vzajemnih u?inkov ali druga?e. Odpadki se tejejo za nevarne, dokler ni dokazano nasprotno.
5.3.2. Radioaktivni odpadki so nevarni odpadki, ki vsebujejo enega ali ve? radioaktivnih izotopov in so lahko nizko, srednje ali visoko radioaktivni odpadki ter zaradi svojih lastnosti zahtevajo posebno ravnanje.
5.3.3. Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na povrinah in v objektih v javni rabi, ki so preteno trdi in po svoji sestavi heterogeni, zaradi razprenosti virov njihovega nastanka in koli?ine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja na lokalni ravni.
5.3.4. Komunalne odpadne vode so odpadki z lastnostmi komunalnih odpadkov, ki so preteno teko?i in zato zahtevajo posebno tehnologijo odvajanja in ?i?enja.
5.3.5. Posebni odpadki so odpadki, ki niso nevarni ali komunalni odpadki, in je treba zaradi koli?ine ali lastnosti ravnati z njimi na poseben predpisani na?in.
5.3.6. Odlagali?e je prostor ali objekt na povrini ali pod njo, ki omogo?a varno in nadzorovano, kon?no ali za?asno odlaganje odpadkov, ne da bi bilo s tem ogroeno zdravje, ali kakovost vode ali zraka ali ekoloki pogoji zunaj odlagali?a ali pokrajina, pri ?emer se uporabljajo tisti za?itni ukrepi, ki jih omogo?a najbolja v praksi uspeno preizkuena tehnologija.
6. Obremenitev okolja je, ne glede na to ali gre za obremenjevanje ali obremenjenost, vsak poseg oziroma posledica posega v okolje, ki je izklju?no ali hkrati povzro?ila ali povzro?a onesnaenje okolja, razvrednotenje okolja, tveganje za okolje ali pokodbo okolja, ter raba in izkori?anje naravnih dobrin.
6.1. Dopustna obremenitev okolja je obremenitev, ki ne presega predpisanih normativov ali okvirov dovoljenih posegov v okolje (mejne vrednosti).
6.2. ?ezmerna obremenitev okolja je obremenitev, ki presega predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje.
6.3. Celotna obremenitev so skupni vplivi in u?inki ve? istovrstnih sestavin, integralna obremenitev pa so skupni vplivi in u?inki vseh prisotnih raznovrstnih sestavin.
6.4. Opozorilna vrednost je s predpisom dolo?ena meja, pri kateri so verjetni kodljivi vplivi pri ponavljajo?i se izpostavljenosti in je podlaga za opozorila in priporo?ila.
6.5. Kriti?na obremenitev je obremenitev, ki presega s predpisom dolo?eno kriti?no vrednost in je podlaga za uveljavljanje izrednih ukrepov, potrebnih za prepre?evanje kodljivih vplivov e pri kratkotrajni izpostavljenosti.
7.1. Onesnaenje okolja so, ne glede na to ali gre za onesnaevanje ali onesnaenost, kodljivi vplivi ali u?inki posegov v okolje, ki zmanjujejo nevtralizacijsko in regeneracijsko sposobnost okolja, monost njegove rabe in izkori?anja ter kodijo materialom.
7.2. Razvrednotenje okolja so kodljivi vplivi in u?inki posegov v okolje, ki povzro?ajo degradacijo naravnih vrednot in naravnih pogojev kakovosti ivljenja.
7.3.1. Tveganje za okolje je verjetnost, da bo nek poseg v okolje posredno ali neposredno kodoval okolju ali ivljenju ali zdravju ljudi.
7.3.2. Nevarnost za okolje je ?ezmerno tveganje, ki glede na visoko stopnjo verjetnosti nastanka dogodka ali obsega mone kode ni ve? sprejemljivo, razen ob izpolnjenosti posebnih posebej zahtevnih ukrepov.
8. Pokodba okolja je posledica posega v okolje, ki presega njegove regeneracijske sposobnosti, okvire dovoljenih posegov v okolje in pomeni degradacijo v ve?jem obsegu ali uni?enje okolja ali njegovega dela.
9.1. Ekoloka nesre?a je izredni dogodek ali vrsta dogodkov, ki so uli nadzoru ali so nastali zaradi nenadzorovanih vplivov ali posegov v okolje ter imajo za posledico ogroanje ivljenja ali zdravja ljudi, uni?enje, pokodbo ali kriti?no obremenjenost okolja.
9.2. Zloraba okolja je namerno ali iz malomarnosti storjeno dejanje ali opu?eno dolno ravnanje, ki ima za posledico ekoloko nesre?o, pokodovanje ali uni?enje naravnih bogastev.
10. Povzro?itelj obremenitve je vsaka pravna ali fizi?na oseba, ne glede na to ali deluje po javnem ali zasebnem pravu, ?e neposredno ali posredno, izklju?no ali hkrati onesnauje okolje (onesnaevalec), degradira okolje (povzro?itelj razvrednotenja), povzro?a tveganje za okolje (povzro?itelj tveganja) ali uporablja, izkori?a ali kako druga?e posega v sestavine okolja (porabnik naravne dobrine).
11. Okoljsko breme so vsi z uivanjem lastnine povezani oziroma z zakonom predpisani, pa ne pla?ani stroki povzro?itelja obremenitve.
12.1. Zavarovano naravno bogastvo je geografsko dolo?eno obmo?je (zavarovano obmo?je) ali drug dolo?en del narave, namenjen za posebne varstvene namene z vidika njegove znamenitosti in redkosti ter z vidika ohranjanja njegovih ekolokih in drugih funkcij. Status zavarovanega naravnega bogastva je podlaga za posami?no ali skupno posebno ureditev upravljanja ter na?ina in stopnje njegovega varovanja (varstveni reim).
12.2. Status ogroenega okolja je podlaga za posebno ureditev, predpisano v skladu z dolo?bami tega zakona za celovito sanacijo, vzpostavitev novega ali nadomestitev prejnjega stanja posameznega obmo?ja, posamezne naravne zdrube ali drugega dela naravne dobrine (reim celovite sanacije).
13. Spremljanje stanja okolja (monitoring) je teko?e opazovanje in nadzorovanje stanja okolja s sistemati?nimi meritvami posameznih posebnih parametrov oziroma kazalcev kakovosti prvin oziroma sestavin okolja na izbranih krajih in z njimi povezanimi postopki nadzora, namenjenega odkrivanju sprememb v okolju z vidika teh parametrov.

2. Temeljna na?ela
6. ?len
(na?elo celovitosti)


(1) Republika in lokalna skupnost morata pri planiranju in programiranju, sprejemanju predpisov, spodbud in olajav, izdajanju dovoljenj in pri sprejemanju dav?ne politike, politike javnih financ, nadzoru in drugih ukrepih zagotoviti presojo njihovih u?inkov na okolje. V primeru, ko je na voljo ve? okolje varstvenih ukrepov, ki so enako uspeni, se izbere ekonomsko u?inkovitejega.

(2) Republika in lokalna skupnost zagotavljata kolektivne ukrepe, potrebne za dosego ciljev varstva okolja.

(3) Republika in lokalna skupnost morata zagotoviti javne slube varstva okolja, kadar obremenitev okolja ni mogo?e odpraviti z lastno dejavnostjo njihovih povzro?iteljev ali s storitvami drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja na trgu.

7. ?len
(na?elo sodelovanja)


(1) Pri institucionalnem urejanju varstva okolja mora biti zagotovljeno predhodno sodelovanje subjektov iz 4. ?lena tega zakona.

(2) Lastna pobuda povzro?itelja za zmanjevanje obremenjevanja okolja ima ob enakih u?inkih prednost pred institucionalnim urejanjem.

(3) Republika zagotavlja sodelovanje in solidarnost pri reevanju globalnih in meddravnih vpraanj varstva okolja s sklepanjem mednarodnih pogodb, obve?anjem drugih drav o ekolokih nesre?ah in nevarnostih za okolje in mednarodno izmenjavo podatkov.

(4) Lokalna skupnost zagotavlja sodelovanje in solidarnost pri reevanju regionalnih vpraanj varstva okolja.

8. ?len
(na?elo preventive)


(1) Pravila ravnanja, mejne vrednosti in druge norme morajo biti zasnovane, vsak poseg v okolje pa projektiran in izveden tako, da povzro?i ?im manjo spremembo okolja in ?im manje tveganje za okolje ter tako da se v najve?ji moni meri zmanja poraba prostora, snovi in energije v gradnji, proizvodnji, prometu in porabi, vklju?no z upotevanjem na?ela nadomestitve, reciklae in regeneracije, ter prepre?i in omeji obremenitev okolja e pri izvoru nastanka.

(2) Pri uresni?evanju prejnjega odstavka se tei k uporabi najboljih v praksi uspeno preizkuenih in na trgu dostopnih zasnov, tehnologij, naprav in proizvodnih postopkov in k nadomestitvi, reciklai in regeneraciji, ?etudi ob razumno vijih strokih.

(3) Iz previdnosti je odstopanje od uporabe zasnov, naprav in proizvodnih postopkov iz prejnjega odstavka dopustno samo pri posegih v okolje, za katere je znanstveno ali druga?e zanesljivo dokazano, da ni mogo?e pri?akovati nepredvidenih posrednih ali neposrednih obremenitev okolja.

(4) Kadar grozi resna in nepopravljiva pokodba okolja, pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme biti uporabljeno kot razlog za odlaganje ukrepov.

9. ?len
(na?elo odgovornosti povzro?itelja obremenitve)


(1) Povzro?itelj ?ezmerne obremenitve je kazensko in odkodninsko odgovoren v skladu z zakonom.

(2) Odgovornost iz prejnjega odstavka se nanaa tudi na osebo, ki je s svojim nezakonitim ali nepravilnim dejanjem omogo?ila ali dopustila povzro?itelju ?ezmerno obremenjevanje, odkodninska odgovornost pa tudi na republiko oziroma lokalno skupnost, kadar morata subsidiarno ukrepati.

(3) Povzro?itelj obremenitve oziroma njegov pravni naslednik mora odpraviti vir in posledico svojega posrednega ali neposrednega ?ezmernega obremenjevanja okolja.

4) Lastninsko preoblikovanje podjetij in drugih pravnih oseb, prenos lastnine, vra?ilo lastnine v postopku denacionalizacije, postopek prisilne poravnave, ste?aja in likvidacije mora obsegati tudi ovrednotenje in dolo?itev nosilca okoljskega bremena. Prenos lastnine mora obsegati tudi ureditev obstoje?ih odkodninskih zahtevkov.

10. ?len
(na?elo pla?ila za obremenjevanje)


(1) Povzro?itelj obremenitve krije celotne stroke zaradi obremenjevanja okolja v skladu s predpisi. Stroki ne smejo biti podcenjeni, tako da bi mu prinaali dobi?ek na ra?un skupnosti ali obremenjevanja okolja.

(2) Dolo?be prejnjega odstavka veljajo v skladu z zakonom tudi za blago iz uvoza (dumpinki in subvencioniran uvoz blaga).

(3) Odvisno od vrste in oblike obremenjevanja obsegajo stroki iz prvega odstavka tega ?lena redne stroke varstva okolja, stroke odkodnin za razvrednotenje okolja, za nevarnost za okolje in za okvaro zdravja, stroke odprave pokodb okolja ter takse in povra?ila.

(4) Zaradi spodbujanja manjega obremenjevanja okolja in s ciljem zagotavljanja uporabe okolju najmanj kodljivih alternativ se lahko predpie ekoloki davek glede na vsebnost okolju kodljive sestavine surovine, energenta oziroma izdelka, glede na kodljivost njihove uporabe, kodljivost obratovanja opreme oziroma kodljivost storitve za okolje ali glede na ustvarjanje odpadkov.

(5) Zaradi spodbujanja manjega obremenjevanja okolja lahko lokalne skupnosti predpiejo takse in povra?ila v skladu s tem in drugim zakonom.

11. ?len
(na?elo obveznega zavarovanja)


(1) Povzro?itelj tveganja za okolje se mora v skladu z zakonom zavarovati proti odgovornosti za kodo, ki jo lahko povzro?i z ekoloko nesre?o tretji osebi, dravi ali lokalni skupnosti.

(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) lahko predpie primere zavarovanja iz prejnjega odstavka in var?ine za povra?ilo morebitne kode zaradi onesnaenja okolja.

12. ?len
(na?elo obveznega subsidiarnega ukrepanja)


(1) Republika oziroma lokalna skupnost mora v skladu s 65. ?lenom tega zakona odpraviti posledice obremenjevanja okolja in kriti stroke odprave posledic, ki jih ni mogo?e pripisati dolo?enim ali dolo?ljivim povzro?iteljem, ali so ti sporni, ali kadar posledic ni mogo?e druga?e odpraviti.

(2) ?e se v primeru iz prejnjega odstavka povzro?itelj ugotovi kasneje, imata republika in lokalna skupnost, ki sta prevzeli stroke odprave posledic, pravico in dolnost izterjave njihovega vra?ila.

(3) Dolo?be prejnjih odstavkov se uporabljajo tudi, kadar ni pravne podlage za naloitev obveznosti, ki izvirajo iz posledic obremenitve okolja povzro?itelju.

(4) Na?elo obveznega ukrepanja velja za republiko tudi, ko je vir obremenjevanja zunaj njenih meja, vpraanja o posledicah obremenjevanja na obmo?ju Republike Slovenije pa s tujo dravo, v kateri je vir, niso urejena.

13. ?len
(na?elo spodbujanja)


(1) Republika in lokalna skupnost v skladu s svojimi pristojnostmi spodbujata tiste posege v okolje, ki zmanjujejo iz?rpavanje produktivnih potencialov okolja, zmanjujejo porabo snovi in energije, prepre?ujejo in omejujejo obremenjevanje okolja pod stopnjo dopustnih meja, ?e uporabnik razpolaga z ve? alternativnimi surovinskimi ali energetskimi viri, pa spodbujata uporabo okolju najmanj kodljivih surovin in energije.

(2) Republika z olajavami spodbuja dejavnosti, ki prepre?ujejo obremenitve ali povzro?ajo v okolju ?im manje obremenitve. Pri dolo?anju olajav se uporablja na?elo, da so okolju primerneji naprave, tehnologija, oprema, i zdelki in storitve ter dejavnosti deleni ve?jih ugodnosti od okolju manj primernih.

14. ?len
(na?elo javnosti)


(1) Podatki o stanju in spremembah v okolju ter o postopkih in dejavnostih dravnih organov, organov lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih slub in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanaajo na okolje, so javni.

(2) Subjekti iz prejnjega odstavka morajo obve?ati javnost in dajati podatke zainteresiranim posameznikom in organizacijam, kot je predpisano, najpozneje v enem mesecu od zahteve in za ceno, ki ne sme prese?i materialnih strokov posredovanih informacij.

(3) Javnost podatkov o lastnem obremenjevanju okolja so dolne na na?in iz prejnjega odstavka po pristojni slubi lokalne skupnosti iz tretjega odstavka 92.?lena tega zakona zagotavljati vse osebe, ki pri opravljanju poslovne dejavnosti na kakren koli na?in ali v kakrnikoli obliki obremenjujejo okolje.

15. ?len
(na?elo varstva pravic)


(1) Vsakdo mora pri odlo?anju o posegu v okolje in med njegovim trajanjem ukrepati kot je predpisano in izvesti vse predpisane in druge razumne ukrepe, s katerimi se zagotavlja uresni?evanje pravice drugih do zdravega in ?istega ivljenjskega okolja, ne da bi za to zahteval kakrno koli nadomestilo.

(2) Za uresni?evanje pravice do zdravega in ?istega ivljenjskega okolja lahko dravljani kot posamezniki ali njihova drutva, zdruenja in organizacije s tobo zahtevajo od sodi?a, da nosilcu posega v okolje odredi njegovo ustavitev, ?e bi poseg povzro?il ali povzro?a neposredno nevarnost za okolje, kriti?no obremenitev ali pokodbo okolja ali ?e bi povzro?il ali povzro?a neposredno nevarnost za ivljenje ali zdravje ljudi oziroma mu prepove pri?etek izvajanja posega v okolje, ?e je izkazana velika verjetnost, da bi povzro?il takne posledice.

(3) Sodi?e odredi ukrepe iz prejnjega odstavka samo, ?e posledic ni mogo?e prepre?iti z drugimi ukrepi.
(4) Za uresni?evanje pravice do zdravega in ?istega ivljenjskega okolja imajo osebe iz 6. to?ke prvega odstavka 56. ?lena tega zakona pravico biti stranka v postopku, v katerem se odlo?a o dovolitvi posega v okolje, ?e bi odlo?itev o stvari, ki je predmet postopka, lahko posegla v to pravico.

(5) Za varovanje pravice do zdravega ivljenjskega okolja kot posebnega podro?ja je v skladu z zakonom pristojen tudi varuh pravic dravljanov.

II. VARSTVO NARAVNIH DOBRIN

1. Splone dolo?be
16. ?len
(naravno javno dobro)


(1) Javno dobro, ki je sestavina ekosistemov kmetijskih zemlji?, gozdov, podzemnega sveta, krasa, voda, morja in nerodovitnega sveta, je lastnina republike ali lokalne skupnosti. Razmejitev med republikim in lokalnim naravnim javnim dobrom ter sploni pogoji uporabe se dolo?ijo z zakonom.

(2) Naravno javno dobro se lahko uporablja le tako, da s tem nista ogroena njegova substanca in izklju?ena njegova naravna vloga.

(3) Dolo?ba iz prejnjega odstavka velja tudi ob dolo?anju pogojev za pridobitev posebne pravice uporabe naravnega javnega dobra in predpisovanju drugih pogojev, predpisanih za njegovo uporabo (podrejena raba).

(4) Posameznim obmo?jem se status naravnega javnega dobra dolo?i, ukine ali ponovno vzpostavi s predpisom Vlade oziroma predpisom lokalne skupnosti. Z razglasitvijo statusa se dolo?i tudi reim uporabe.

(5) Status iz prejnjega odstavka se lahko vzpostavi ali ukine samo na podlagi prostorskih planskih aktov.

17. ?len
(naravni viri)


(1) Voda, mineralne surovine, prosto ive?e divje ivali, ribe in druge prosto ive?e oziroma prosto rasto?e vodne ivali in rastline v odprtih vodah in v ribolovnem morju so lastnina republike. Republika in lokalna skupnost skrbita za varstvo zraka.

(2) Pridobivanje in uivanje lastnine na zemlji?ih in gozdovih ne smeta ogroati njihove ekoloke funkcije.

(3) Vrste naravnih virov, naravni viri, ki se tejejo za naravno bogastvo, varstvo in pogoji gospodarskega izkori?anja naravnih virov se dolo?ijo z zakonom.

(4) Pri dolo?anju pogojev iz prejnjega odstavka, pod katerimi se sme z gospodarskim izkori?anjem kakovostno ali koli?insko posegati v substanco naravnih virov, morajo biti upotevane njihova redkost, ogroenost in stopnja obnovljivosti.

18. ?len
(naravne vrednote)


(1) Zakon dolo?i kaj se teje za naravne vrednote in njihovo varstvo.

(2) Pri poseganju v naravne vrednote, njihovem uivanju, izkori?anju, rabi in ravnanju se mora izhajati iz tega, da se ne prizadanejo ali uni?ijo vrednostne lastnosti naravne vrednote.

19. ?len
(zavarovanje naravnih bogastev)


(1) Status zavarovanega naravnega bogastva se razglasi z zakonom ali ?e gre za naravno bogastvo lokalnega pomena s predpisom lokalne skupnosti v skladu z zakonom za vsa naravna bogastva ali za posamezen primer, skupino oziroma vrsto naravnega bogastva.

(2) Z zakonom ali predpisom iz prejnjega odstavka se dolo?ijo zlasti:
1. namen zavarovanja,
2. meje zavarovanega obmo?ja oziroma obseg in sestavine drugega zavarovanega naravnega bogastva,
3. varstveni reim in morebitna obveznost dolo?itve podrobnejega varstvenega reima s posebnim aktom, 4. upravljalec, njegove pravice in obveznosti ter posebne obveznosti, ki jih ima do dolo?itve podrobnejega varstvenega reima.

(3) Varstveni reim iz prejnjega odstavka obsega zlasti:
1. dolo?itev stopnje pomembnosti naravnega bogastva oziroma njegovega dela,
2. dolo?itev stopnje in na?ina zavarovanja,
3. dolo?itev pogojev in ukrepov za ohranjanje celovitosti, raznovrstnosti in kakovosti naravnega bogastva oziroma njegovega dela,
4. druge specifi?ne pogoje in ukrepe.

(4) Z aktom o razglasitvi se v zvezi z odvzemom ali omejitvijo pravic, ki izhajajo iz prepovedi ali omejitve rabe oziroma izkori?anja naravnega bogastva, dolo?ijo olajave, spodbude, nadomestila ali odkodnine.

20. ?len
(razlastitev in predkupna pravica)


(1) Lastninska pravica na nepremi?ninah, ki so na obmo?ju s statusom zavarovanega naravnega bogastva, se lahko po postopku in na na?in, ki ga dolo?a zakon, v korist republike ali lokalne skupnosti odvzame ali omeji, kadar gre za:
1. omogo?anje javne rabe naravnega javnega dobra,
2. prepre?evanje izkori?anja posebej redkih in teko obnovljivih naravnih virov,
3. omogo?anje zavarovanja, javne rabe in uivanja naravne vrednote,
4. omogo?anje ekolokih, varovalnih in drugih z zakonom dolo?enih javnih funkcij naravnih dobrin.

(2) Ob prodaji nepremi?nin, ki so na obmo?ju s statusom zavarovanega bogastva, imata republika ali lokalna skupnost predkupno pravico.

2. Koncesija na naravnih dobrinah
21. ?len
(predmet in pla?ilo koncesije)


(1) Republika ali lokalna skupnost (v nadaljevanju: koncedent) lahko proti pla?ilu podeli koncesijo na naravni dobrini, ki je v njeni lasti, pravni ali fizi?ni osebi (v nadaljevanju: koncesionar), ?e je ta usposobljena za njeno upravljanje, rabo ali izkori?anje.

(2) Pla?ilo za podeljeno koncesijo na naravni dobrini, ki je v lasti republike, pripada republiki in ob?ini v razmerju, na podlagi meril razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja, ki jih predpie Vlada.

(3) Koncesija na naravni dobrini se lahko podeli, ?e so izpolnjeni vsi okoljevarstveni pogoji, ki so s tem zakonom dolo?eni za posege v okolje in za zavarovanje naravnega bogastva. Koncesija se lahko podeli samo na podlagi javnega razpisa, razen ?e javen razpis ni smiselen zaradi lokacijske pogojenosti koncesije.

(4) Predmet koncesije na naravnem javnem dobru je lahko samo pravica do njegovega upravljanja ali posebne oziroma podrejene rabe.

(5) Predmet koncesije na naravnem viru je pravica do njegovega gospodarskega izkori?anja, kadar je izkori?anje dejavnost ali kadar je naravni vir prevladujo?a sestavina za dejavnost koncesionarja.

(6) Predmet koncesije na naravni vrednoti je lahko pravica do njenega upravljanja, rabe ali izkori?anja.

(7) Pri pridobitvi koncesije na podlagi javnega razpisa se lahko uveljavlja prednostna pravica. Prednostno pravico pridobitve koncesije ima lastnik prostora, na katerem je naravna dobrina, ?e izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega ?lena. Merila in na?in uveljavljanja prednostne pravice predpie Vlada, pri ?emer upoteva zlasti potrebe lokalnega prebivalstva, demografsko ogroenost obmo?ja in pretekle ter obstoje?e pravice koncesijskega zna?aja. Vlada predpie tudi primere in pogoje, pod katerimi se lahko na demografsko ogroenih obmo?jih koncesija na naravni dobrini podeli brezpla?no.

22. ?len
(dovoljenje)


(1) Kadar ne gre za primere iz ?etrtega, petega in estega odstavka prejnjega ?lena, je za uporabo in izkori?anje naravne dobrine potrebno dovoljenje ministra, pristojnega za posamezno naravno dobrino, ?e zakon ne dolo?a druga?e.

23. ?len
(koncesijski akt)


(1) Podlaga za podelitev koncesije na naravni dobrini je koncesijski akt.

(2) Koncesijski akt je predpis Vlade ali predpis lokalne skupnosti. Koncesijski akt za podelitev koncesije tujcu je lahko samo zakon.

(3) Koncesijski akt vsebuje zlasti:
1. opredelitev naravne dobrine, na katero se daje koncesija,
2. predmet koncesije in opredelitev obsega in morebitne izklju?nosti koncesije,
3. opredelitev okoljevarstvenih pogojev, pogojev varstvenega reima ter na?ina upravljanja, rabe ali izkori?anja naravne dobrine,
4. navedbo dejavnosti, ki jo lahko opravlja koncesionar v zvezi s pravico, ki je predmet koncesije,
5. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
6. morebitna javna pooblastila koncesionarja,
7. za?etek in ?as trajanja koncesije,
8. obmo?je, na katero se nanaa koncesija,
9. pla?ilo za koncesijo ter delea republike in lokalne skupnosti,
10. pooblastilo za nadzor nad izvajanjem koncesije,
11. razloge in na?in prenehanja koncesije,
12. dolnosti koncesionarja glede sanacije, vzpostavitve novega in nadomestitve prejnjega stanja okolja,
13. pooblastila in pogoji za sklenitev in pri?etek veljavnosti koncesijske pogodbe.

24. ?len
(druga vpraanja koncesije)


(1) Za pridobivanje in izbor koncesionarjev, za javni razpis, za vpraanja v zvezi s koncesijsko pogodbo, za varstvo koncesionarjev in reevanje sporov, za prenehanje koncesijskega razmerja, za prenos koncesije, obvezno koncesijo, vijo silo in odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih, se primerno uporabljajo dolo?be zakona, ki ureja koncesije za gospodarske javne slube, ?e z zakonom ni druga?e dolo?eno.

III. JAVNE SLUBE VARSTVA OKOLJA

25. ?len
(republike javne slube)


(1) Slube varstva gozdov, kmetijskih zemlji?, voda in vodnega reima, morja in podzemnega sveta ter varstva naravnega javnega dobra, naravnih virov in naravnih vrednot, varstva tal in krasa, intervencijske slube za?ite in reevanja ter javne slube na drugih podro?jih varstva okolja se dolo?ijo in uredijo z zakonom.

(2) Obvezne republike javne slube na podro?ju ravnanja z odpadki so:
1. slube zbiranja, razvr?anja, skladi?enja in prevaanja radioaktivnih in dolo?enih vrst nevarnih visokokalori?nih organskih, drugih organskih, anorganskih, bolnini?nih, klavni?nih odpadkov, kunega materiala ivalskega porekla in dolo?enih vrst odpadkov plastike, gume, biomase ter gradbenih odpadkov,
2. slube incineracije, imobilizacije, kompostiranja in drugega uni?evanja odpadkov iz 1. to?ke tega odstavka ter komunalnih odpadkov,
3. slube odlaganja preostankov odpadkov iz 1. in 2. to?ke tega odstavka.

26. ?len
(obvezne lokalne javne slube)


(1) Obvezne lokalne javne slube so:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in ?i?enje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki,
4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
5. javna snaga in ?i?enje javnih povrin,
6. urejanje javnih poti, povrin za pece in zelenih povrin,
7. pregledovanje, nadzorovanje in ?i?enje kurilnih naprav, dimnih vodov in zra?nikov zaradi varstva zraka.

(2) Javne slube iz prejnjega odstavka ter intervencijske slube za?ite in reevanja, dolo?ene s posebnim zakonom, samostojno, neposredno in obvezno zagotavlja ob?ina, razen ?e jih zagotavlja ira lokalna skupnost oziroma se zagotavljajo skupno za ve? ob?in.

(3) ?e obvezna lokalna javna sluba ni zagotovljena skladno s prejnjim odstavkom, jo zagotovi republika na obmo?ju lokalne skupnosti in za njen ra?un. Na?in zagotovitve dolo?i Vlada z aktom, ki ga izvri ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljevanju: ministrstvo).

(4) Oskrbovalne standarde, razvrstitev objektov in naprav, tehni?ne, vzdrevalne in organizacijske standarde, standarde gospodarjenja, metodologije za oblikovanje cen, za vodenje registra izvajalcev in katastra objektov in naprav ter druge standarde in normative za opravljanje slub iz prvega odstavka tega ?lena predpie minister, pristojen za varstvo okolja (v nadaljevanju: minister).

IV. POSEBNI UKREPI VARSTVA OKOLJA

1. Predpisi
27. ?len
(mejne vrednosti)


(1) Vlada z upotevanjem na?ela iz 8. ?lena tega zakona klasificira in predpie mejne vrednosti emisij snovi in energije v tla, vodo in zrak, mejne vrednosti imisij, stopnje zmanjevanja in druge obvezne ukrepe. Obstoje?im onesnaevalcem se lahko dovoli ?asovni odlog prilagoditve ali za dolo?en ?as predpiejo manj stroge mejne vrednosti.

(2) Poleg mejnih vrednosti iz prejnjega odstavka se predpiejo tudi opozorilne in kriti?ne vrednosti, lahko pa se izdajo tudi na mejne vrednosti dolgoro?no naravnana priporo?ila.

(3) Mestna ob?ina lahko za svoje obmo?je dolo?i stroje vrednosti od vrednosti iz prejnjih odstavkov in s tem povezane ukrepe.

(4) Ob?ina lahko za svoje obmo?je, ki ima status ogroenega obmo?ja, dolo?i opozorilne imisijske vrednosti, ki so stroje od vrednosti, predpisanih v drugem odstavku tega ?lena.

(5) Pri predpisovanju vrednosti iz prejnjih odstavkov je treba upotevati tudi mone u?inke celotne in integralne obremenitve okolja ter obdobje potrebno za prilagoditev.

28. ?len
(status ogroenega okolja)


(1) Status ogroenega okolja in reim celovite sanacije dolo?i Vlada na podlagi ocene zahtevnosti sanacije ter sestavljenosti in obsega obremenjenosti posameznega obmo?ja ali drugega dela okolja.

(2) Predpis iz prejnjega odstavka vsebuje zlasti obvezne nosilce, pogoje, ukrepe, merila in standarde za uresni?itev posameznih sanacijskih programov in ukrepov, roke njihove priprave in izvedbe ter obveznost vzpostavitve novega ali nadomestitve prejnjega stanja. Reim izhaja predvsem iz meril celotne in integralne obremenitve.

(3) ?e gre v primerih iz prvega odstavka tega ?lena za zadeve lokalnega pomena, dolo?i status ogroenega dela okolja s svojim predpisom lokalna skupnost.

29. ?len
(pravila varstva in red)


(1) Klasifikacijo in varstvo prosto ive?ih ivalskih in prosto rasto?ih rastlinskih vrst ter njihovih habitatov z vidika ohranjanja bioloke raznovrstnosti in naravnega ravnoteja in s tem povezana pravila ravnanja predpie Vlada.

(2) Lokalna skupnost v zadevah varstva okolja s posebnim redom predpie:
1. pogoje in na?in rabe, obnaanja in drugih ravnanj na javnih povrinah lokalnega pomena,
2. obmo?ja, ki morajo biti posebno varovana pred obremenitvami, ?asovne omejitve obratovanja in druge ukrepe varovanja.

30. ?len
(pravila ravnanja)


(1) Minister lahko v soglasju z drugimi pristojnimi ministri predpie pravila ravnanja, klasifikacije po stopnjah tveganja, tehni?ne predpise, obveznosti prijave, prepovedi in omejitve v proizvodnji, prometu, rabi naravnih dobrin in porabi, ki se nanaajo na uni?evanje, minimizacijo in kopi?enje snovi, zlasti nevarnih, energije, embalae in odpadkov, nadome?anje energentov in snovi, emisij, energije in embalae, na reciklao, prevoz, skladi?enje, zmanjanje tveganj, opozorila, oznake in var?ine ter druge oblike obveznega ravnanja.

(2) Minister predpie klasifikacijo odpadkov, obvezna ravnanja iz prejnjega odstavka in druge pogoje za:
1. zbiranje, razvr?anje, skladi?enje in prevaanje odpadkov,
2. uvoz, tranzit in izvoz odpadkov,
3. reciklao, kompostiranje in druge oblike ponovne uporabe odpadkov,
4. uni?evanje in druge postopke obdelave odpadkov, vklju?no z njihovo uporabo kot energentov, surovin ali primesi,
5. odlaganje odpadkov.

(3) V primeru iz 4. to?ke prejnjega odstavka lahko minister z odlo?bo naloi obvezno ravnanje, ?e se zaradi tega bistveno ne poslabajo pogoji poslovanja zavezancu.

(4) Kadar po 25. ?lenu tega zakona za posamezne vrste odpadkov in ravnanje z njimi niso dolo?ene javne slube in ?e za takna ravnanja niso registrirane organizacije, lahko minister dvema ali ve? proizvajalcem in imetnikom odpadkov naloi, da se skupaj ustrezno organizirajo za ravnanje z njimi, ?e vsak posamezno ne more zagotoviti ustreznega ravnanja.

(5) Za obvezne lokalne javne slube, dolo?ene s tem zakonom, lahko lokalna skupnost predpie ravnanja, stroja od ravnanj iz drugega odstavka tega ?lena.

31. ?len
(prepovedi uvoza in soglasja)


(1) Minister predpie primere, za katere je ekoloka kontrola blaga in tehnologije pri uvozu in za?asnem uvozu obvezna, primere, za katere se izvoz, uvoz, za?asen izvoz in uvoz ter tranzit dolo?enega blaga in tehnologije ?ez obmo?je republike prepovejo, in primere, ko je za to treba pridobiti predhodno soglasje ministrstva.

(2) Minister predpie na?in izvajanja ekoloke kontrole blaga in tehnologije pri uvozu in za?asnem uvozu.

2. Dovoljenja
32. ?len
(dovoljenja za premi?ne naprave in preizkuse)


(1) Za uporabo premi?ne naprave za varstvo okolja je potrebno dovoljenje ministra. Zoper odlo?bo, s katero se dovoljenje zavrne, je dovoljena pritoba.

(2) Sestavni del vloge za izdajo dovoljenja je projekt o obratovanju in poro?ilo o vplivih obratovanja naprave na okolje.

(3) Za izdelavo poro?ila iz prejnjega odstavka se uporabljajo dolo?be 56. ?lena tega zakona. V postopku izdaje dovoljenja pa
se smiselno uporabljajo dolo?be 60. do 63. ?lena tega zakona.


(4) ?e je za obratovanje premi?ne naprave potreben poseg v prostor, je treba pridobiti dovoljenje po predpisih, ki urejajo posege v prostor. ?e gre za poseg na obmo?ju zavarovanega naravnega bogastva, se dovoljenje lahko izda samo s soglasjem pristojnega ministrstva.

(5) Dolo?be prejnjih odstavkov se uporabljajo tudi za ?asovno omejen preizkus obratovanja drugih naprav in postopkov za varstvo okolja.

(6) Seznam naprav in postopkov iz prvega in petega odstavka tega ?lena predpie minister.

33. ?len
(dovoljenja za izjeme)


(1) Ministrstvo lahko v nujnih ali ob prilonostnih primerih izda povzro?itelju obremenitve dovoljenje za za?asno ali ob?asno ?ezmerno obremenitev okolja, o ?emer mora primerno obvestiti prizadeto lokalno skupnost in javnost.

(2) ?e gre v primerih iz prejnjega odstavka za obmo?ja zavarovanega naravnega bogastva ali za ogroanje zdravja ljudi, se lahko dovoljenje izda samo s soglasjem pristojnega ministrstva.

(3) ?e gre za zadeve iz lokalne pristojnosti, izda dovoljenje iz prvega odstavka tega ?lena pristojna sluba lokalne skupnosti.

(4) Dovoljenja po prejnjih odstavkih ni mogo?e izdati, ?e bi za?asna ali ob?asna ?ezmerna obremenitev okolja lahko povzro?ila kriti?no obremenitev okolja, nevarnost za okolje ali njegovo pokodbo. Dovoljenje mora vsebovati tudi pogoje za odpravo morebitnih kodljivih posledic na okolje.

3. Omejitve, zapovedi in prepovedi
34. ?len
(za?asno zavarovanje)


(1) Pristojno ministrstvo lahko po uradni dolnosti ali na pobudo organizacije ali posameznika za?asno zavaruje posamezno naravno dobrino ali njen del in dolo?i pogoje ter na?in varstva, ?e se utemeljeno smatra, da ima lastnosti naravnega bogastva.

(2) Z odlo?bo o za?asnem zavarovanju se ob smiselni uporabi tretjega in ?etrtega odstavka 19. ?lena tega zakona poleg obsega, pogojev in ukrepov zavarovanja dolo?i tudi obdobje, v katerem velja status predhodnega zavarovanja, ki ne sme biti dalje od dveh let.

35. ?len
(izjemni ukrepi)


(1) Ministrstvo skladno z na?elom obveznega ukrepanja ob ekolokih nesre?ah ali pokodbah okolja odredi povzro?itelju ali pristojni slubi obvezno sanacijo, vzpostavitev novega ali nadomestitev prejnjega stanja, nujno intervencijo in uvedbo izjemnih ukrepov za varovanje, in sicer v soglasju z ministrom, pristojnim za varovanje posamezne naravne dobrine, in ministrom, pristojnim za zdravstvo, o uporabi ukrepov za za?ito in reevanje, pa tudi v soglasju z ministrom, pristojnim za za?ito in reevanje.

(2) ?e povzro?itelju obremenitve okolja v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v okolje ni bila dolo?ena odkodnina za razvrednotenje ali nevarnost za okolje, izpolnjena pa so merila iz drugega odstavka 78. ?lena tega zakona, mu ministrstvo na zahtevo prizadetih oseb naloi obveznost priprave gradiva iz 6. to?ke prvega odstavka 56. ?lena tega zakona, na podlagi njegove presoje pa tudi obveznost sklenitve pogodbe iz tretjega odstavka 78. ?lena tega zakona.

(3) Dolo?ba prejnjega odstavka se uporablja tudi ob spremembi meril iz drugega odstavka 78. ?lena tega zakona.

36. ?len
(ukrepi inpekcijskega nadzorstva)


(1) Republiki inpektor, pristojen za nadzorstvo na podro?ju varstva okolja, odredi sanacijske in druge ukrepe, potrebne za odpravo virov in posledic ?ezmerne obremenitve v roku, ki ga sam dolo?i.

(2) ?e inpektor v primeru iz prejnjega odstavka ugotovi, da je za odpravo virov in posledic potreben sanacijski program, predlaga ministrstvu odreditev priprave in izvedbe sanacijskega programa.

(3) ?e povzro?itelj obremenitve ne ravna v skladu z odredbami iz prejnjih odstavkov, republiki inpektor v skladu z zakonom prepove:
1. obratovanje objekta oziroma naprave,
2. uporabo snovi,
3. uporabo tehnolokega postopka, stroja, prometnega sredstva ali izdelka,
4. opravljanje posamezne dejavnosti.

(4) Republiki inpektor lahko ustno po postopku, predpisanem za izjemno nujne ukrepe, prepove opravljanje zadev iz prejnjega odstavka, ?e povzro?ajo neposredno nevarnost za okolje ali drugo kriti?no obremenitev in ?e tega z drugimi ukrepi ni mogo?e odpraviti.

(5) Zoper odlo?bo republikega inpektorja, izdano po prejnjih odstavkih, je dovoljena pritoba, ki ne zadri izvritve odlo?be.

37. ?len
(za?asna omejitev dejavnosti)


(1) ?e s predpisom iz 27. in 30. ?lena tega zakona ni dolo?ena omejitev dejavnosti ali delovanja, lahko Vlada za dolo?en ?as na celotnem obmo?ju republike ali njegovem delu omeji dejavnost ali delovanje, ki povzro?a kriti?no obremenitev okolja, ?e te ni mogo?e odpraviti z drugimi ukrepi.

(2) Skladno z dolo?bami tretjega in ?etrtega odstavka 27. ?lena ter petega odstavka 30. ?lena tega zakona lahko omejitev iz prejnjega odstavka za svoje obmo?je dolo?i tudi ob?ina.

38. ?len
(opozorila prebivalstvu)


(1) Minister v sodelovanju z ministroma, pristojnima za zdravstvo ter za za?ito in reevanje, predpie opozorila, priporo?ila in izredne ukrepe zaradi prekora?itve vrednosti iz drugega odstavka 27. ?lena tega zakona.

(2) Ob?ina in mestna ob?ina lahko predpieta opozorila in priporo?ila za primere iz tretjega in ?etrtega odstavka 27. ?lena tega zakona, mestna ob?ina pa tudi izredne ukrepe po prejnjem odstavku.

(3) V dovoljenju za poseg v okolje se dolo?i obveznost opozoril, napotil in priporo?il prebivalstvu, ?e iz poro?ila o vplivih na okolje izhaja, da je nameravani poseg tveganje za okolje.

39. ?len
(opozorila proizvajalcev)


(1) Proizvajalec ali prodajalec ne sme dati v promet surovine, polizdelka ali izdelka brez vidne ozna?be o obremenjevanju, ?e ga ta ali njegova embalaa povzro?a ali bi ga lahko povzro?ila okolju. Ozna?ba mora vsebovati tudi navodilo za ravnanje z njimi oziroma njihovo embalao v proizvodnji, prometu, potronji in po uporabi v skladu z veljavnimi standardi in pravili ravnanja na podlagi 30.?lena tega zakona.

40. ?len
(obveznost prijave in sodelovanja)


(1) Kdor ve, da obstajajo nevarnost za okolje, kriti?na obremenitev ali pokodba okolja, je to dolan nemudoma prijaviti inpektoratu za varstvo okolja, drugemu dravnemu organu oziroma organu lokalne skupnosti.

(2) Obveznost iz prejnjega odstavka velja tudi za tistega, ki ve za ekoloko nesre?o.

(3) Policisti, poobla?ene uradne osebe organov za notranje zadeve in druge poobla?ene uradne osebe, ki pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti ugotovijo kritev iz 100. ?lena tega zakona, morajo podati poro?ilo inpektoratu za varstvo okolja.

(4) Upravni in drugi dravni organi ter organi lokalne skupnosti sodelujejo in pomagajo inpektoratu za varstvo okolja pri odkrivanju okolju kodljivih pojavov in podatkov o povzro?iteljih obremenitev okolja.

4. Poobla?enec za varstvo okolja in ekoloko knjigovodstvo
41. ?len
(poobla?enec za varstvo okolja)


(1) Pravna oseba, ki je zaradi svoje dejavnosti neposredna povzro?iteljica obremenitve okolja, mora dolo?iti poobla?enca za varstvo okolja.

(2) Poobla?enec za varstvo okolja je lahko pri povzro?itelju obremenitve zaposlena ali najeta oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki jih predpie minister.

(3) Poobla?enec za varstvo okolja:
1. skrbi za izvajanje predpisov s podro?ja varstva okolja pri povzro?itelju obremenitev,
2. predlaga povzro?itelju obremenitev ukrepe za prepre?evanje ali odpravljanje posledic obremenjevanja okolja,
3. zagotavlja javnost po 14. ?lenu tega zakona,
4. sodeluje s pristojnimi dravnimi organi in organi lokalnih skupnosti v zadevah varstva okolja in z zainteresiranimi organizacijami in drutvi s podro?ja varstva okolja,
5. opravlja druge naloge varstva okolja v skladu s pooblastilom.

(4) Povzro?itelj obremenitve mora poobla?encu za varstvo okolja zagotoviti strokovno samostojnost pri delu ter ustrezne delovne razmere.

(5) Povzro?itelj obremenitve mora sporo?iti ministrstvu in lokalni skupnosti, na obmo?ju katere ima sede, koga je imenoval za poobla?enca za varstvo okolja in njegova pooblastila.

42. ?len
(ekoloko knjigovodstvo)


(1) Oseba, ki opravlja gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, mora pri svojem delovanju voditi ekoloko knjigovodstvo, ki vsebuje snovne in energetske bilance z vrsto in lastnostmi obremenjevanja okolja in mora posredovati podatke knjigovodstva na predpisan na?in.

(2) Minister po predhodnem mnenju pristojnih ministrov predpie dejavnosti, obseg, vsebino in na?in vodenja knjigovodstva za posamezne vrste dejavnosti ter vsebino in na?in posredovanja podatkov ministrstvu.

5. Spodbude
43. ?len
(znak za okolje)


(1) Proizvajalcu izdelka, namenjenega iroki porabi, se lahko podeli znak za okolje, kadar proizvodnja izdelka, njegov promet, uporaba in ravnanje z ostankom v primerjavi z istovrstnimi izdelki bistveno manj obremenjuje okolje, kot to dovoljujejo predpisi.

(2) Pogoje in postopek za pridobitev ter uporabo znaka predpie minister.

(3) Postopek izbire opravi z javnim razpisom republiki zavod, pristojen za varstvo okolja v sodelovanju z intitutom za varovanje zdravja, republikim uradom, pristojnim za standardizacijo in meroslovje, in z organizacijo, ki zastopa interese potronikov.

(4) Znak za okolje podeljuje minister.

44. ?len
(priznanja in nagrade)


(1) Ob smiselni uporabi dolo?il iz prejnjega ?lena, se podeljujejo priznanja in nagrade za doseke na podro?ju varstva okolja, ki se nanaajo na:
1. tehnoloke reitve in izvedbe,
2. raziskovalne in razvojne projekte,
3. doseke pri izobraevanju,
4. prispevke drutev, strokovnih zdruenj in drugih nevladnih organizacij na podro?ju varstva okolja ter posameznikov,
5. prepre?itev posledic obremenitev okolja.

V. RAZISKOVANJE, PROGRAMIRANJE IN PLANIRANJE NA PODRO?JU
VARSTVA OKOLJA

1. Raziskovanje
45. ?len
(raziskave in projekti varstva okolja)


(1) Obvezna sestavina nacionalnega raziskovalnega programa so usmeritve za temeljne in aplikativne raziskave ter za razvojne projekte varstva okolja.

(2) Pri pripravi programa iz prejnjega odstavka sodeluje ministrstvo:
1. z dajanjem pobud in predlogov za vsebine nacionalnega raziskovalnega programa glede varstva okolja,
2. z obveznim dajanjem mnenj o delih programa, ki se nanaajo na varstvo okolja,
3. z opredeljevanjem do drugih delov programa z vidika varstva okolja.

(3) Ministrstvo sodeluje pri odlo?anju o raziskovalnih in razvojnih projektih za uresni?evanje nacionalnega raziskovalnega programa glede varstva okolja, tako da:
1. predlaga tematske vsebine za razpise raziskovalnih in razvojnih nalog varstva okolja,
2. sodeluje pri ocenjevanju raziskovalnih in razvojnih projektov varstva okolja,
3. daje mnenje o okoljevarstveni naravnanosti predlogov projektov z drugih raziskovalnih podro?ij,
4. sofinancira razvojne projekte v zvezi z varstvom okolja.

(4) Ministrstvo lahko po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za raziskovalno dejavnost, tudi samostojno financira raziskave in razvojne projekte varstva okolja.

46. ?len
(intitut za okolje)


(1) Raziskovalno dejavnost varstva okolja opravljajo raziskovalne organizacije in druge pravne in fizi?ne osebe, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za raziskovalno dejavnost.

(2) Za zagotavljanje kompleksnih raziskav in celovitega pristopa pri raziskavah varstva okolja se ustanovi Slovenski intitut za okolje kot javni raziskovalni zavod po predpisih, ki urejajo raziskovalno dejavnost.

(3) Intitut iz prejnjega odstavka opravlja tudi funkcijo dravljanskega servisa za varstvo okolja, strokovnega servisa varuhu pravic dravljanov v zadevah varstva okolja ter svetu za varstvo okolja, neodvisnega informacijskega servisa in funkcijo povezovanja z ustreznimi tujimi nevladnimi organizacijami.

2. Programiranje
47. ?len
(priprava nacionalnega programa varstva okolja)


(1) Nacionalni program varstva okolja sprejme Dravni zbor Republike Slovenije (v nadaljevanju: Dravni zbor) na predlog Vlade.

(2) Nacionalni program varstva okolja vsebuje cilje, usmeritve in strategijo varstva okolja in rabe naravnih dobrin za najmanj 10 let. Usklajuje se z nacionalnimi programi in plani na drugih podro?jih.

48. ?len
(vsebina nacionalnega programa)


(1) Nacionalni program varstva okolja vsebuje zlasti:
1. stanje okolja in njegovih obremenitev ter njihov vpliv na zdravje prebivalstva,
2. ovrednotenje stanja okolja, posameznih naravnih dobrin in njihove ogroenosti,
3. dolgoro?ne projekcije trendov in stanja okolja,
4. dosegljive cilje in na?ine njihovega uresni?evanja,
5. potrebna sredstva in njihove vire,
6. prednostne naloge in projekte,
7. smernice za razvoj dejavnosti in javnih slub varstva okolja,
8. analize pri?akovanih strokov in koristi.

(2) Nacionalni program varstva okolja se raz?leni na globalni, dravni, regionalni in lokalni ravni.

49. ?len
(operativni programi)


(1) Cilji in naloge nacionalnega programa varstva okolja se natan?neje raz?lenijo v operativnih, najve? tiriletnih programih.

(2) Operativne programe iz prejnjega odstavka pripravi ministrstvo v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi, sprejme pa jih Vlada.

50. ?len
(program lokalne skupnosti)


(1) Mestna ob?ina sprejme program varstva okolja in operativne programe za svoje obmo?je ob smiselni uporabi dolo?il 47., 48. in 49. ?lena tega zakona.

(2) Ob?ina ali ira lokalna skupnost lahko sprejme svoj program varstva okolja.

(3) Programi iz prejnjih odstavkov ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom varstva okolja.

3. Planiranje
51. ?len
(tudija ranljivosti okolja)


(1) Planiranje, programiranje in projektiranje posegov v okolje in usmerjanje razvoja v prostoru mora izhajati tudi iz tudije ranljivosti okolja.

(2) tudijo ranljivosti okolja za celotno obmo?je republike, raz?lenjeno po regijah, pripravi ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi.

(3) tudijo ranljivosti okolja za svoje obmo?je pripravi tudi ob?ina, ?e je ne pripravi ira lokalna skupnost oziroma ?e je ne pripravi skupaj z drugimi ob?inami.

52. ?len
(vsebina tudije ranljivosti okolja)


(1) tudija ranljivosti okolja temelji na ekosistemski ?lenitvi prostora in jo sestavljajo kakovostna in koli?inska analiza okolja in njegovih sestavin, njegove ob?utljivosti glede posegov v okolje, regeneracijske in nevtralizacijske sposobnosti okolja, doseene stopnje celotne in integralne obremenjenosti in ogroenosti, ocena e sprejemljivega obsega obremenitve in predlog stopnje varovanja okolja pred obremenitvami, vklju?no z obmo?ji, na katerih zaradi ?ezmerne obremenjenosti novi posegi v okolje niso dovoljeni.

(2) Na?ela ekosistemske ?lenitve in metodologijo za izdelavo tudij ranljivosti okolja na republiki in lokalni ravni predpie minister v soglasju z ministri, pristojnimi za zdravstvo, za varstvo posamezne naravne dobrine ter za za?ito in reevanje.

53. ?len
(stopnja varovanja okolja)


(1) Na podlagi tudije ranljivosti okolja Dravni zbor oziroma lokalna skupnost dolo?i stopnjo varovanja okolja pred obremenitvami, ki je obvezno izhodi?e:
1. prostorskih planskih aktov republike in prostorskih planskih aktov lokalnih skupnosti;
2. sektorskih na?rtov gospodarjenja z naravnimi dobrinami, dolo?enih z zakonom,
3. dovoljenj za posamezne posege v prostor in druge posege v okolje,
4. izdelave sanacijskih programov.

(2) V okviru stopnje varovanja okolja pred obremenitvami se dolo?ijo tudi obmo?ja, na katerih se novi posegi v okolje lahko dovolijo, le ?e se s kolektivnimi ali drugimi ukrepi prepre?i pove?anje celotne in integralne obremenjenosti nad ali zagotovi njuno zmanjanje pod merila za primere iz 28. ?lena tega zakona.

(3) Dravni zbor oziroma lokalna skupnost sprejeto odlo?itev iz prvega odstavka tega ?lena preveri najmanj vsaka tiri leta in jo spremeni oziroma dopolni, ?e je potrebno.

4. Celovita presoja vplivov na okolje
54. ?len
(celovita presoja vplivov)


(1) Pred sprejemom aktov iz 1. in 2. to?ke prvega odstavka prejnjega ?lena mora njihov pripravljalec pridobiti soglasje ministrstva.

(2) Ministrstvo da soglasje iz prejnjega odstavka na podlagi tudije za celovito presojo vplivov na okolje. tudijo pripravi pripravljalec prostorskega planskega akta oziroma sektorskega na?rta z vidika vplivov planiranih posegov v okolje in z vidika medsebojnih vplivov posameznih ?lovekovih dejavnosti.

(3) Pred izdajo soglasja iz prvega odstavka tega ?lena ministrstvo pridobi mnenje ministrstev, pristojnih za zdravstvo, za varstvo posamezne naravne dobrine, za za?ito in reevanje ter za druge oblike varstva pred nevarnostmi, ?e zakon za ta podro?ja ne dolo?a posebnega soglasja.

(4) Podrobnejo vsebino in metodologijo za izdelavo tudije za celovito presojo vplivov na okolje predpie minister v soglasju z ministri iz prejnjega odstavka.

VI. POSEGI V OKOLJE IN SANACIJA

1. Presoja vplivov na okolje

55. ?len
(presoja vplivov na okolje)


(1) Za uresni?evanje na?ela preventive in za ugotavljanje skladnosti z okoljskimi zna?ilnostmi lokacije se s presojo vplivov na okolje ugotavlja sprejemljivost posameznih nameravanih posegov v okolje glede na njihove dolgoro?ne, kratkoro?ne, posredne in neposredne posledice za okolje z vidika najmanje mone spremembe naravnih razmer v okolju oziroma z vidika najve?jih monih zahtevanih vrednosti varstva okolja.

(2) Vplivi na okolje se presojajo pri tistih nameravanih posegih, za katere je predpisano dovoljenje in ki bi lahko ob?utneje vplivali na okolje, gre pa za posege s podro?ij:
1. izkori?anja in rabe tal, voda, gozdov, mineralnih surovin in drugih naravnih dobrin,
2. gradnje, spremembe, obratovanja in odstranitve objektov in naprav,
3. tehnolokih in drugih sprememb pri pridobivanju, proizvodnji, skladi?enju, prometu in uporabi surovin, polizdelkov, izdelkov in energije,
4. dajanja v uporabo ali promet novih izdelkov,
5. poskusnega uvajanja novih izdelkov in tehnologij.

(3) Podlaga za presojo je poro?ilo o vplivih na okolje, ki je sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje.

56. ?len
(vsebina poro?ila o vplivih na okolje)


(1) Poro?ilo o vplivih na okolje vsebuje:
1. opis zate?enega stanja okolja, na katerega lahko projekt vpliva, vklju?no z rezultati meritev obstoje?ih obremenitev (ni?elno stanje),
2. opis zna?ilnosti projekta in izkaz o njegovi skladnosti s tehni?nimi in drugimi predpisi,
3. opis in oceno pri?akovanih vplivov projekta na okolje, vklju?no z opisom optimizacijskih metod vrednotenja,
4. opis in oceno okoljevarstvenih ukrepov, izbrane tehnologije in materialov, vklju?no z utemeljitvijo njihove izbire glede na alternativne monosti, ateste in certifikate,
5. opis in oceno obremenitev ter spremenjenega stanja okolja, ki so posledica vplivov projekta, vklju?no z oceno potencialne celotne in integralne obremenitve okolja,
6. opis obmo?ja in navedbo oseb v primerih, ko so predpisani posebni ukrepi in dolo?ena odkodnina za nevarnost ali razvrednotenje okolja, z oceno ustreznosti,
7. opozorila glede celovitosti projekta in poro?ila ter teav pri njuni pripravi,
8. povzetek poro?ila s sklepno oceno, ki je razumljiv iri javnosti.

(2) Poro?ilo mora vsebovati tudi vse potrebne tehni?ne in grafi?ne sestavine v obliki, ki je primerna za javno predstavitev, razen ?e so le te e sestavina projekta samega.

(3) Poro?ilo o vplivih na okolje lahko izdela samo za to poobla?ena pravna ali fizi?na oseba.

(4) Vrste obremenitev, ki so vidik presoje, vrste in obseg presoje, metodologijo za izdelavo poro?ila o vplivih na okolje ter pogoje za pridobitev in na?in pridobivanja pooblastila iz prejnjega odstavka predpie minister po predhodnem mnenju ministrov iz tretjega odstavka 54. ?lena tega zakona.

57. ?len
(obvezna presoja in presoja v drugih primerih)


(1) Vlada glede na velikost in naravo posega ter okoljske zna?ilnosti lokacije predpie:
1. vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje vedno obvezna,
2. vrste posegov ter pogoje in merila, ki morajo biti izpolnjeni, da je presoja vplivov na okolje obvezna tudi zanje,
3. vrste posegov, pri katerih za presojo vplivov na okolje zado?a poro?ilo, ki vsebuje samo posamezne posebne analize oziroma delne elaborate.

(2) Na pobudo ministrstev ali subjektov iz 2., 3. in 5. to?ke prvega odstavka 4. ?lena tega zakona lahko ministrstvo odlo?i, da se v posameznih primerih nameravanih posegov v okolje, ki niso zajeti v 2. in 3. to?ki prejnjega odstavka, izvede presoja vplivov na okolje ali da se raziri obseg poro?ila o vplivih na okolje.

58. ?len
(predhodni postopek)


(1) Kadar je z zakonom predpisan predhodni postopek dolo?itve pogojev za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje, pristojno ministrstvo ali drug pristojen organ v njegovi sestavi za primere iz prejnjega ?lena dolo?i tudi obveznost presoje in obseg poro?ila o vplivih na okolje.

(2) ?e pri izvajanju dolo?il 57. ?lena tega zakona nastane dvom ali je dana pobuda na podlagi njegovega drugega odstavka, zahteva ministrstvo oziroma organ iz prejnjega odstavka mnenje oziroma odlo?itev ministra.

(3) Kadar ni predpisan postopek iz prvega odstavka tega ?lena, lahko nosilec nameravanega posega v okolje sam zahteva od ministrstva dolo?itev okoljevarstvenih pogojev in dolo?itev obsega poro?ila o vplivih na okolje po dolo?bah 56. ?lena tega zakona.

(4) Za potrebe postopka iz prvega in tretjega odstavka tega ?lena mora zahteva za dolo?itev pogojev vsebovati podatke o vrsti, velikosti in naravi nameravanega posega ter o okoljskih zna?ilnostih lokacije.

59. ?len
(okoljevarstveno soglasje)


(1) Kadar se v postopku za izdajo dovoljenja za poseg v okolje presojajo tudi vplivi na okolje po 57. ?lenu tega zakona, mora organ, pristojen za odlo?anje, sestaviti osnutek odlo?be in ga ob objavi javnega naznanila iz drugega odstavka 60. ?lena tega zakona poslati skupaj s projektom in preostalimi deli spisa ministrstvu v soglasje.

(2) Ministrstvo mora s potrditvijo na odlo?bi ali s posebnim aktom dati ali odre?i soglasje (v nadaljevanju: okoljevarstveno soglasje) najkasneje v 30 dneh od dneva, ko mu pristojni organ iz prejnjega odstavka polje predlog odlo?be po opravljeni javni obravnavi.

(3) ?e ministrstvo okoljevarstveno soglasje odre?e, mora navesti razloge zaradi katerih meni, da nameravani poseg ni sprejemljiv, oziroma zahtevati dopolnitev ali spremembo projekta.

(4) ?e za varovanje zdravja ljudi, ivali in rastlin, varstvo pri delu in druge oblike varstva pred nevarnostmi ter varstvo naravnih dobrin ni predpisano posebno soglasje pred izdajo dovoljenja za poseg v okolje, morajo pristojna ministrstva ministrstvu na njegovo zahtevo dati mnenje pred izdajo okolje varstvenega soglasja najkasneje v 20 dneh od dneva, ko je bila podana zahteva.

(5) Dovoljenje za poseg v okolje, izdano v nasprotju z drugim odstavkom tega ?lena, je ni?no.

60. ?len
(sodelovanje javnosti)


(1) Organ iz prvega odstavka prejnjega ?lena, pristojen za odlo?anje, zagotovi javno predstavitev osnutka odlo?be in poro?ila iz 56. ?lena tega zakona oziroma celotnega projekta, ?e poro?ilo ne vsebuje vseh potrebnih sestavin iz drugega odstavka navedenega ?lena, in zagotoviti njegovo javno obravnavo ter javno zaslianje nosilca posega v okolje.

(2) Javno naznanilo z navedbo kroga prizadetih oseb, kraja in ?asa predstavitve, obravnave in zaslianja iz prejnjega odstavka, se objavi v sredstvih javnega obve?anja in oznani na krajevno obi?ajen na?in. Javno naznanilo vsebuje tudi povzetek poro?ila o vplivih na okolje s sklepno oceno in na?in dajanja mnenj ter pripomb javnosti. Javna predstavitev mora trajati najmanj 15 dni.

(3) Ne glede na dolo?be prejnjih odstavkov v postopku ponovnega odlo?anja javna predstavitev, obravnava in zaslianje niso potrebni, kadar gre samo za uskladitev z okoljevarstveno naravnani mi pripombami in mnenji iz prvotne javne predstavitve.

(4) Organ iz prvega odstavka tega ?lena objavi svojo odlo?itev, vklju?no z okoljevarstvenim soglasjem v sredstvih javnega obve?anja v osmih dneh od dneva izdaje soglasja. Odlo?itev mora vsebovati tudi obrazloeno navedbo o upotevanju mnenj in pripomb iz javne predstavitve, obravnave in zaslianja.

(5) Stroke za izvedbo javne predstavitve, obravnave in objave krije nosilec nameravanega posega v okolje.

61. ?len
(presoja izpolnjenosti pogojev)


(1) Kadar so za izdajo uporabnega ali drugega dovoljenja za poseg v okolje, za katerega je bilo izdano okoljevarstveno soglasje, predpisani tehni?ni pregled, poskusno obratovanje ali drug predhodni postopek, mora biti v njegovo izvedbo vklju?eno ministrstvo zaradi ugotovitve skladnosti izvedenega posega v okolje s sestavinami projekta, ki so bile predmet presoje vplivov na okolje.

(2) Kadar je predpisano poskusno obratovanje, se skladnost iz prejnjega odstavka ugotavlja na podlagi s projektom dolo?enega obratovalnega monitoringa.

(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega ?lena, izdano v nasprotju z dolo?bami tega ?lena, je ni?no.

62. ?len
(spremenjeni pogoji)


(1) ?e se po izdaji okoljevarstvenega soglasja, vendar e pred izdajo dovoljenja iz prejnjega ?lena, bistveno spremenijo z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom dolo?eni okolje varstveni pogoji, ki so bili podlaga za soglasje, lahko ministrstvo zahteva od nosilca posega dopolnitev projekta in poro?ila ter na tej podlagi z njegovo privolitvijo spremembo odlo?be o dovolitvi posega v okolje.

(2) ?e bi sprememba obsega ali na?ina obratovanja, dolo?enega z obratovalnim dovoljenjem, povzro?ila spremembo vplivov na okolje, mora obratovalec predhodno pridobiti spremembo obratovalnega dovoljenja z vidika spremenjenih okoljevarstvenih pogojev.

(3) V postopku spremembe odlo?be po prvem odstavku tega ?lena se ne uporabljajo dolo?be 60. ?lena tega zakona.

63. ?len
(obve?anje sosednjih drav)


(1) ?e bi nameravani poseg v okolje lahko neposredno vplival na okolje v sosednjih dravah, ministrstvo preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, ob izpolnjenem pogoju vzajemnosti, te drave obvesti o nameravanem posegu in jim polje projekt nameravanega posega in poro?ilo o njegovih vplivih na okolje.

2. Sanacijski programi
64. ?len
(dolnost izdelave in izvedbe)


(1) Nosilcu iz drugega odstavka 28. ?lena in zavezancu iz drugega odstavka 36. ?lena tega zakona ministrstvo v odlo?bi o odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa dolo?i vrsto, obseg in roke sanacije.

(2) Nosilec in zavezanec iz prejnjega odstavka morata pred za?etkom izvajanja sanacije pridobiti soglasje ministrstva. Pristojna ministrstva morajo na zahtevo ministra temu dati mnenje pred izdajo soglasja.

(3) V soglasju iz prejnjega odstavka se lahko roki izvedbe, dolo?eni v terminskem planu sanacijskega programa, skrajajo ali podaljajo.

(4) Med izvajanjem sanacijskega p ograma lahko ministrstvo na zahtevo povzro?itelja ?ezmerne obremenitve enkrat podalja posamezne roke, dolo?ene v terminskem planu sanacijskega programa, ?e za podaljanje obstajajo upravi?eni razlogi.

65. ?len
(subsidiarna obveznost republike in lokalne skupnosti)


(1) V primerih, ko je za odpravo virov in posledic obremenitev okolja odgovorna republika, zagotovi pripravo in izvedbo sanacijskega programa ministrstvo, pristojno za varstvo posamezne naravne dobrine.

(2) Prednostni vrstni red sanacij po prejnjem odstavku dolo?i Vlada.

(3) ?e gre za posledico posega v okolje lokalnega pomena, zagotovi pripravo in izvedbo sanacijskega programa ter dolo?i prednostni vrstni red sanacije lokalna skupnost.

(4) V primerih iz prvega odstavka tega ?lena zagotovi za svoje obmo?je pripravo in izvedbo sanacijskega programa mestna ob?ina.

66. ?len
(vsebina sanacijskega programa)


(1) Sanacijski program vsebuje zlasti:
1. analizo obremenitev in obremenjenosti okolja,
2. variantne tehnoloke in druge reitve,
3. oceno dolgoro?ne upravi?enosti izbranih reitev z vidika vplivov na okolje,
4. terminski plan izvajanja programa,
5. finan?ni na?rt, vklju?no s prikazom strokov odkodnin za razvrednotenje in nevarnost za okolje.

(2) Sanacijski program vsebuje tudi vzpostavitev novega ali nadomestitev prejnjega stanja okolja.

(3) Obvezna strokovna podlaga sanacijskega programa je tudija z vsebino poro?ila o vplivih na okolje iz 56. ?lena tega zakona.

(4) Vrste sanacijskih programov, obseg in podrobnejo vsebino ter metodologijo za pripravo sanacijskega programa ter na?in sodelovanja javnosti predpie minister po predhodnem mnenju ministrov, pristojnih za posamezno naravno dobrino.

VII. SPREMLJANJE STANJA IN INFORMACIJE O OKOLJU

1. Spremljanje stanja okolja
67. ?len
(monitoring stanja okolja)


(1) V republiki se spremljajo naravni pojavi, onesnaenost in onesnaevanje okolja (monitoring stanja okolja).

(2) Spremljanje naravnih pojavov obsega opazovanje in nadzorovanje meteorolokih, hidrolokih, erozijskih, seizmolokih, radiolokih in drugih geofizikalnih naravnih pojavov (monitoring naravnih pojavov).

(3) Spremljanje onesnaenosti okolja obsega opazovanje in nadzorovanje imisij v tleh, vodah in zraku, ivalskega in rastlinskega sveta ter zdravstveno ekolokih razmer (imisijski monitoring).

(4) Spremljanje onesnaevanja okolja obsega opazovanje in nadzorovanje emisij v tla, vode in zrak (emisijski monitoring).

68. ?len
(dolnosti republike in lokalnih skupnosti)


(1) Vzpostavitev in delovanje republike mree monitoringa naravnih pojavov in imisijskega monitoringa zagotavlja republika neposredno ali kot javno slubo. Pri tem se v sredstvih javnega obve?anja in druga?e zagotavlja redno obve?anje javnosti, lokalnih skupnosti in drugih zainteresiranih organizacij o podatkih monitoringa ter s tem povezana opozorila. Republika zagotavlja tudi zgodnje obve?anje pred monimi nevarnostmi.

(2) Pri nalogah iz prejnjega odstavka se zagotavljata tudi intervencijski monitoring in spremljanje emisij razprenih virov onesnaevanja.

(3) Kadar je podrobneji ali poseben monitoring iz prejnjih odstavkov v interesu drugih oseb ali lokalnih skupnosti, ga te zagotavljajo po dogovoru z ministrstvom, pristojnim za posamezno vrsto monitoringa.

(4) Mestna ob?ina obvezno zagotavlja vzpostavitev in delovanje podrobneje in posebne mree imisijskega monitoringa in spremljanje emisij razprenih virov onesnaevanja na svojem obmo?ju.

(5) V primeru iz prvega odstavka tega ?lena se lahko posamezne naloge monitoringa kot obvezna koncesija naloijo posamezniku, podjetju ali drugi organizaciji s podro?ja letalskega in pomorskega prometa ali drugim osebam.

69. ?len
(pristojnost za republiki monitoring)


(1) Monitoring naravnih pojavov zagotavlja ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za za?ito in reevanje.

(2) Imisijski monitoring zagotavljajo:
1. za tla, vodo in zrak, vklju?no s hrupom in sevanji: ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo in gozdarstvo, ter ministrstvom, pristojnim za zdravstvo,
2. za rastlinstvo in ivalstvo: ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, v sodelovanju z ministrstvom, in ministrstvom, pristojnim za naravne vrednote,
3. za zdravstveno ekoloke razmere: ministrstvo, pristojno za zdravstvo, v sodelovanju z ministrstvom.

(3) Klasifikacijo pojavov, ki so predmet monitoringa, in skupna metodoloka izhodi?a predpie Vlada.

(4) Zasnovo monitoringa in metodologijo za izvajanje ter pogoje za usposobljenost izvajalcev monitoringa iz prvega in drugega odstavka tega ?lena, kakovost opreme in potrebne akreditive ter na?ine rednega obve?anja javnosti predpiejo ministri s pravilniki skladno s svojimi pristojnostmi iz prejnjih odstavkov.

70. ?len
(dolnosti drugih oseb)


(1) Obratovalni monitoring, ki ga mora pri opravljanju svoje dejavnosti zagotavljati onesnaevalec sam ali po drugih osebah, obsega:
1. emisijski monitoring posameznega vira,
2. imisijski monitoring kot posledico svojih obremenitev v okolju, po potrebi pa tudi monitoring naravnih pojavov, ?e s svojo dejavnostjo vpliva nanje.

(2) Povzro?itelj tveganja mora zagotoviti preventivni monitoring zaradi prepre?evanja nastanka ?ezmernih obremenitev ali nevarnosti za okolje.

(3) Povzro?itelj obremenitve mora opraviti tudi ves potrebni monitoring u?inkov sanacijskih ukrepov. Kadar v skladu z dolo?bami tega zakona izvaja sanacijo republika ali lokalna skupnost, zagotovi tudi potrebni monitoring u?inkov sanacijskih ukrepov.

(4) Minister v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministri predpie vrste emisij, imisij in pojavov, ki so predmet monitoringa iz prejnjih odstavkov, ter metodologijo vzor?enja, merjenja in evidentiranja podatkov.

(5) S predpisom iz prejnjega odstavka se dolo?ijo primeri, v katerih se zaradi posebnosti monitoringa ta dolo?i z odlo?bo ministra.

(6) Minister predpie tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci monitoringa, kakovost opreme in potrebne akreditive.

71. ?len
(podatki monitoringa)


(1) Osebe iz prejnjega ?lena morajo podatke emisijskega in preventivnega monitoringa sporo?ati ministrstvu, podatke imisijskega monitoringa in monitoringa u?inkov sanacijskih ukrepov pa ministrstvom, pristojnim po 69. ?lenu tega zakona.

(2) Na?in in obliko sporo?anja podatkov iz prejnjega odstavka predpiejo ministri, pristojni za posamezno vrsto monitoringa.

(3) Podatke iz prvega odstavka tega ?lena in podatke iz 69. ?lena tega zakona hranijo pristojna ministrstva in so uradni.

72. ?len
(preverjanje kakovosti monitoringa)


(1) Republika kot javno slubo zagotavlja preverjanje kakovosti monitoringa stanja okolja, ki obsega preverjanje kakovosti meritev, izvajanja metodologij, usposobljenosti kadrov in kakovosti opreme izvajalcev.

(2) Izvajalec javne slube iz prejnjega odstavka je lahko samo oseba z uradno priznano usposobljenostjo za preverjanje kakovosti po predpisih, ki urejajo akreditiranje in certificiranje na podro?ju standardizacije.

(3) Ocena javne slube iz prvega odstavka tega ?lena je podlaga za pridobitev oziroma odvzem pooblastil oziroma akreditivov izvajalcem monitoringa stanja okolja.

2. Informacijski sistem varstva okolja
73. ?len
(namen in nosilec)


(1) Ministrstva zagotavljajo vodenje in vzdrevanje informacijskega sistema varstva okolja.

(2) Informacijski sistem varstva okolja vsebuje zlasti baze podatkov o:
1. naravnih prvinah, pojavih, dejavnikih in ekosistemih,
2. naravnih dobrinah,
3. obremenitvah, obremenjevanju in obremenjenosti okolja,
4. porabi snovi in energije,
5. nevarnih snoveh,
6. nastajanju in razprostranjenosti odpadkov,
7. emisijah po virih,
8. povzro?iteljih obremenitev okolja,
9. delih okolja s statusom ogroenosti in zavarovanosti,
10. pokodbah okolja, ekolokih nesre?ah in zlorabah okolja,
11. zdravstveno ekolokih razmerah prebivalstva,
12. objektih in napravah, namenjenih varstvu okolja,
13. sredstvih oziroma strokih varstva okolja,
14. javnih slubah ter o organizacijah in ustanovah, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, ter o njihovih pooblastilih,
15. predpisih, standardih in normativih varstva okolja,
16. stanju tehnike in tehnologije ter meroslovja na podro?ju varstva okolja.

(3) Vsebino, izvajalce in nosilce katastrov, registrov, evidenc in drugih baz podatkov iz prejnjega odstavka, poro?evalske enote, metodologije zbiranja, shranjevanja, obdelave in sporo?anja podatkov, njihovo uradnost ter obveznost vklju?evanja v mednarodne informacijske sisteme predpiejo pristojni ministri.

(4) Poro?evalske enote iz prejnjega odstavka so dolne predloiti podatke za potrebe informacijskega sistema varstva okolja na predpisan na?in.

(5) Vlada predpie strukturo, skupne osnove in vrste ter stopnje agregiranosti podatkov informacijskega sistema varstva okolja.

74. ?len
(statistika okolja)


(1) Minister v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministri dolo?i predlog statistik okolja, ki se izvajajo v okviru nacionalnega programa statisti?nih raziskovanj.

3. Poro?ilo o stanju okolja
75. ?len
(poro?ilo o stanju okolja)


(1) Ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi letno pripravi poro?ilo o stanju okolja v republiki.

(2) Poro?ilo iz prejnjega odstavka obravnava in sprejme Dravni zbor.

(3) Po sprejetju se poro?ilo objavi tako, da je dostopno javnosti.

76. ?len
(vsebina poro?ila)


(1) Poro?ilo iz prejnjega ?lena vsebuje zlasti podatke o:
1. stanju in spremembah okolja,
2. ekolokih vplivih na zdravje prebivalstva,
3. kodah v okolju,
4. izvajanju nacionalnega programa varstva okolja in operativnih na?rtov,
5. sanacijskih programih in drugih izvedenih ukrepih,
6. raziskavah okolja in uvajanju novih tehnologij in izdelkov,
7. finan?nih tokovih na podro?ju varstva okolja,
8. delovanju republikih organov in organov lokalnih skupnosti ter izvajanju javnih slub varstva okolja,
9. pomembnih mednarodnih dogajanjih na podro?ju varstva okolja,
10. potrebnih in prednostnih nalogah in ukrepih na podro?ju varstva okolja,
11. druge podatke, pomembne za varstvo okolja.

VIII. FINANCIRANJE VARSTVA OKOLJA

1. Stroki povzro?itelja obremenitve okolja
77. ?len
(redni stroki)


(1) Za zmanjanje in ohranjanje obremenitev okolja pod dopustno ravnijo krije povzro?itelj obremenitve stroke:
1. lastnih ukrepov (investicijski in obratovalni stroki, stroki monitoringa iz 70. ?lena tega zakona, obve?anja javnosti idr.),
2. storitev javnih slub in drugih dejavnosti varstva okolja.

(2) Povzro?itelj obremenitve krije tudi stroke sanacije oziroma vzpostavitve novega ali nadomestitve prejnjega stanja okolja pri izkori?anju naravnih dobrin, vklju?no s stroki spremljanja in nadzora njihovih u?inkov.

78. ?len
(odkodnine in nadomestila za razvrednotenje in nevarnost)


(1) Povzro?itelj razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje mora pla?ati odkodnino ali zagotoviti druga?no nadomestilo za:
1. zmanjano uporabno vrednost nepremi?nine,
2. zmanjano kakovost bivalnega okolja,
3. zmanjano vrednost nepremi?nine in izgubljeni dobi?ek.

(2) Vrste posegov v okolje, merila za dolo?anje njihovega vplivnega obmo?ja in merila za dolo?anje najnije odkodnine po prejnjem odstavku predpie Vlada, ob soglasju Dravnega zbora .

(3) Vlogi za dovolitev posega v okolje iz prejnjega odstavka mora povzro?itelj razvrednotenja in nevarnosti priloiti pogodbo z okodovanci o viini odkodnine oziroma dokazilo, da je bil sproen postopek za njeno dolo?itev pred sodi?em.

(4) Ob kritvi dolo?be prejnjega odstavka je dovoljenje za poseg v okolje ni?no.

(5) Dolo?be tega ?lena ne izklju?ujejo pogodb o odkodninah med povzro?itelji obremenitev in prizadetimi osebami v drugih primerih.

(6) Za posege v okolje, ki bistveno vplivajo na obremenitev in razvrednotenje bivalnega okolja, imajo prebivalci, ki ivijo v tem okolju, pravico do nadomestila,dav?nih olajav, subvencij ter oprostitve dajatev in prispevkov.Obliko nadomestil dolo?i Vlada na podlagi meril iz drugega odstavka tega ?lena.

79. ?len
(stroki odprave posledic pokodb in zlorabe okolja)


(1) Povzro?itelj pokodbe okolja krije vse stroke odprave njenih posledic, zlasti pa:
1. stroke nujnih intervencij ob pokodbi za omejitev in prepre?itev kodljivih posledic za okolje in zdravje ljudi;
2. lastne in posredne stroke sanacije, vzpostavitve novega ali nadomestitve prejnjega stanja in monitoringa u?inkov sanacije in u?inkov posledic pokodbe;
3. stroke za prepre?itev nastanka enakih ali podobnih pokodb okolja,
4. stroke odkodnin osebam, neposredno prizadetim zaradi posledic pokodbe okolja.

(2) ?e je povzro?iteljev pokodbe ve?, pa se ne da ugotoviti dele posameznega povzro?itelja, krijejo stroke solidarno.

(3) Kadar je pokodba posledica zlorabe okolja, mora povzro?itelj pla?ati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo okolja. Merila za izra?unavanje viine nadomestila in na?in njegovega pla?ila predpie Vlada. Nadomestilo pla?a povzro?itelj na podlagi odlo?be, ki jo izda upravni organ iz 92. ?lena tega zakona, in je v viini 50% prihodek prora?una republike, 50% pa prihodek prora?una lokalne skupnosti.

80. ?len
(taksa in povra?ilo)


(1) Onesnaevalec pla?a takso za obremenjevanje vode, tal, zraka in za ustvarjanje odpadkov.

(2) Porabnik naravne dobrine, katere lastnik je republika ali lokalna skupnost, pla?a za njeno izkori?anje in rabo povra?ilo.

(3) Osnova za pla?ilo takse je vrsta in koli?ina onesnaevanja, za pla?ilo povra?ila pa vrsta in obseg izkori?anja in rabe naravne dobrine.

(4) Viino takse in povra?ila, na?in njunega obra?unavanja, odmere ter pla?evanja in merila za znianje in oprostitev pla?evanja predpie Vlada. Pri ?ezmerni obremenitvi se viina takse stopnjuje, odvisno od koli?ine in trajanja.

(5) Za naravne dobrine lokalnega pomena dolo?i povra?ila iz drugega odstavka tega ?lena lokalna skupnost. Kadar onesnaevanje zadeva samo prebivalce lokalne skupnosti, lahko ta predpie tudi takse iz prvega odstavka tega ?lena.

2. Olajave in spodbude
81. ?len
(dolo?anje)


(1) O znianju ali oprostitvi takse za obremenjevanje med izvajanjem sanacijskih del odlo?i ministrstvo na zahtevo onesnaevalca, ki mora zahtevi priloiti sanacijski ali drug program zmanjanja onesnaevanja. Znianje ali oprostitev takse za obremenjevanje ne sme trajati dlje od povpre?nega ?asa za izvedbo istovrstnih investicijskih del. Zoper odlo?bo o znianju ali oprostitvi takse je dovoljena pritoba.

(2) Vlada lahko predpie kavcije ali druge oblike var?ine za proizvajalce, ki organizirano zagotavljajo vra?ilo izrabljenih ali neuporabnih naprav, tehnologij, izdelkov oziroma njihove embalae ali na drug organiziran na?in zmanjujejo negativne u?inke svojega delovanja, ter za potronike, ki izrabljene ali neuporabne naprave, tehnologije ali izdelke oziroma njihovo embalao vrnejo proizvajalcu.

3. Javni stroki varstva okolja
82. ?len
(sploni stroki)


(1) Republika zagotavlja sredstva za financiranje:
1. upravnih, strokovnih in nadzornih nalog republike na podro?ju varstva okolja,
2. monitoringa iz prvega in drugega odstavka 68. ?lena tega zakona,
3. informacijskega sistema varstva okolja,
4. ukrepov za spodbujanje posegov v okolje, s katerimi se ob?utno zmanjuje poraba snovi in energije ter prepre?uje in zmanjuje obremenjevanje okolja,
5. olajav, spodbud, nadomestil ali odkodnin v zvezi z odvzemom ali omejitvijo pravic zaradi zavarovanega naravnega bogastva ali njegovega dela,
6. subvencij in spodbud za lokalne javne slube, naprave in tehnologije varstva okolja ter za okolje neopore?ne tehnologije in izdelke,
7. raziskav in razvojnih projektov varstva okolja,
8. posebnih oblik izobraevanja in osve?anja v zvezi z okoljem,
9. pomo?i drutvom, interesnim zdruenjem in drugim nevladnim organizacijam za varstvo okolja,
10. republikih javnih slub varstva okolja, s katerimi se zagotavljajo storitve, katerih uporabniki niso dolo?ljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva,
11. drugih dejavnosti varstva okolja, kadar jih zaradi javnih koristi na podro?ju varstva okolja zagotavlja republika.

(2) Lokalna skupnost zagotavlja sredstva iz prejnjega odstavka, ?e gre za naloge varstva okolja lokalnega pomena.

83. ?len
(stroki gospodarjenja in obveznega ukrepanja)


(1) Republika in lokalna skupnost zagotavljata financiranje varovanja, ohranjanja in gospodarjenja z naravnimi dobrinami, kadar so v njuni lasti.

(2) Republika in lokalna skupnost zagotavljata sredstva za kritje strokov obveznega ukrepanja.

(3) Stroke iz prejnjega odstavka si delita republika in lokalna skupnost glede na obseg, vrsto in obliko obremenitve in njenih posledic. Ob sporu krije do njegove reitve celotne stroke republika. V primeru ?etrtega odstavka 65. ?lena tega zakona krije stroke mestna ob?ina.

4. Skladi
84. ?len
(Ekoloko razvojni sklad Republike Slovenije)


(1) Ekoloko razvojni sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) se ustanovi kot finan?na organizacija za kreditiranje nalob na podro?ju varstva okolja s posojili z ugodno obrestno mero.

(2) Sklad je javnopravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, dolo?enimi z zakonom in pravili Sklada. Sklad je delnika druba. Firma Sklada je: Ekoloko razvojni sklad Republike Slovenije, d.d.. Sede Sklada je v Ljubljani.

(3) Sklad posluje v svojem imenu in za svoj ra?un, v svojem imenu in za tuj ra?un ter v tujem imenu in za tuj ra?un.

(4) Ustanovni kapital Sklada znaa 10.000.000 SIT in je razdeljen na delnice. Delnice so navadne in glasijo na ime Republike Slovenije.

(5) Vpraanja v zvezi s pristopom drugih delni?arjev in z izdajanjem delnic se uredijo s pravili Sklada, tako da dele drugih pravnih in fizi?nih oseb ne presee 33% kapitala.

85. ?len
(organi Sklada)


(1) Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in tiri ?lane. Imenuje in razreuje ga Vlada.

(2) Delo Sklada nadzoruje nadzorni odbor, ki ima predsednika in devet ?lanov. Imenuje in razreuje jih Dravni zbor na predlog Sveta za varstvo okolja.

(3) Sklad zastopa in njegovo poslovanje vodi direktor Sklada, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje in razreuje upravni odbor.

86. ?len
(pravila Sklada)


(1) Upravni odbor sprejme pravila Sklada, s katerimi se uredijo:
1. notranja organizacija in na?in poslovanja Sklada,
2. pooblastila za zastopanje,
3. naloge in mandat ?lanov upravnega in nadzornega odbora ter direktorja,
4. druga pomembneja vpraanja v zvezi z organizacijo in poslovanjem Sklada.

(2) S pravili, ki urejajo poslovanje Sklada se uredijo oziroma dolo?ijo tudi:
1. na?in in pogoji ohranjanja realne vrednosti trajnega kapitala ter drugi ukrepi v zvezi z za?ito pred riziki poslovanja Sklada,
2. obseg jamstvenega kapitala, njegov mnogokratnik, ki ga ne sme prese?i celotna aktiva, in primere morebitnega jamstva republike,
3. omejitve glede najve?jega monega posojila oziroma skupnega zneska posojil enemu posojilojemalcu.

(3) K pravilom Sklada, k nalobeni politiki Sklada in finan?nemu na?rtu, k zaklju?nemu ra?unu in poro?ilu o poslovanju ter k imenovanju in razreitvi direktorja Sklada da soglasje Vlada.

87. ?len
(sredstva Sklada)


(1) Sredstva Sklada se pridobivajo:
1. iz sredstev, pridobljenih po zakonu, ki ureja lastninsko preoblikovanje podjetij,
2. iz sredstev, pridobljenih na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor,
3. iz sredstev, pridobljenih s podeljevanjem koncesij za republike javne slube na podro?ju ravnanja z odpadki,
4. z dotacijami in darili doma?ih in tujih oseb ter tujih drav,
5. s posojili doma?ih in tujih oseb ter tujih drav in mednarodnih finan?nih ustanov na podlagi zakona,
6. iz prihodkov, ustvarjenih z lastnim poslovanjem in nalobami.

(2) O vsaki zadolitvi iz 5. to?ke prejnjega odstavka odlo?a Vlada.

(3) Sredstva za ustanovitev Sklada se zagotovijo v republikem prora?unu.

(4) Sklad lahko izjemoma pridobiva sredstva tudi na podlagi zakona o republikem prora?unu.

88. ?len
(uporaba sredstev Sklada)


(1) Sredstva Sklada se uporabljajo za kreditiranje nalob:
1. republikih javnih slub varstva okolja,
2. obveznih lokalnih javnih slub varstva okolja,
3. v naprave in tehnologije varstva okolja,
4. v tehnologije in izdelke, neopore?ne za okolje,
5. pri izvedbi sanacijskih programov povzro?iteljev obremenitev.

(2) Sredstva Sklada se lahko uporabljajo tudi za kreditiranje nalob republike v zvezi z obveznim ukrepanjem in manjkajo?ih sredstev za izvedbo nacionalnega programa varstva okolja ter za izdajanje garancij in zavarovanj za nalobe iz prvega odstavka.

(3) Postopek javnega razpisa, podrobneje pogoje za pridobitev in namene porabe sredstev dolo?i upravni odbor Sklada s posebnim pravilnikom v skladu z zakonom.

(4) Nadzor nad poslovanjem Sklada opravlja organizacija, poobla?ena za opravljanje ekonomsko finan?ne revizije.

(5) O poslovanju Sklada poro?a upravni odbor Vladi, nadzorni odbor pa Dravnemu zboru enkrat letno ali na njuno vsakokratno zahtevo.

89. ?len
(skladi za okolje lokalnih skupnosti)


(1) ?e lokalna skupnost za spodbujanje dejavnosti varstva okolja, ki so lokalne narave, ustanovi sklad za okolje, se za njegovo delovanje smiselno uporabljajo dolo?be 84. do 88. ?lena tega zakona.

IX. SVET ZA VARSTVO OKOLJA

90. ?len
(vloga in poloaj)


(1) Za spremljanje stanja na podro?ju varstva okolja Dravni zbor ustanovi Svet za varstvo okolja (v nadaljevanju: Svet).

(2) Svet ima enajst ?lanov, ki jih imenuje Dravni zbor iz vrst strokovnjakov in predstavnikov nevladnih organizacij s podro?ja varstva okolja. ?lani Sveta ne morejo biti predstavniki upravnih in drugih dravnih organov.

(3) Svet je pri svojem delu neodvisen in samostojen.

91. ?len
(naloge)


(1) Svet obravnava, sprejema stali?a, daje mnenja in pobude ter obve?a javnost o:
1. stanju in trendih na podro?ju varstva okolja;
2. strategiji nacionalne politike varstva okolja, njeni usklajenosti z mednarodnimi usmeritvami in nacionalnem programu varstva okolja;
3. usklajevanju razvojnih interesov republike;
4. normativnem urejanju varstva okolja;
5. delovanju republike in lokalnih skupnosti na podro?ju varstva okolja;
6. posameznih pere?ih vpraanjih obremenjevanja okolja,
7. pobudah javnosti,
8. drugih nalogah, dolo?enih z aktom o njegovi ustanovitvi.

(2) Svet lahko daje pobude ali posreduje varuhu pravic dravljanov svoje mnenje v zadevah iz njegove pristojnosti.

X. NALOGE UPRAVE
92. ?len
(splone naloge varstva okolja)


(1) Splone strokovne in z njimi povezane upravne naloge varstva okolja v republiki so:
1. priprava nacionalne strategije varstva okolja,
2. priprava in spremljanje uresni?evanja nacionalnega programa varstva okolja in operativnih na?rtov za varstvo okolja,
3. priprava predpisov, smernic in priporo?il s podro?ja varstva okolja,
4. priprava tudij ranljivosti okolja,
5. presoja vplivov nameravanih posegov na okolje,
6. dolo?anje okoljevarstvenih pogojev za izkori?anje, uporabljanje in upravljanje naravnih dobrin, ?e z zakonom ni dolo?eno druga?e,
7. priprava ukrepov varstva okolja,
8. priprava strokovnih podlag v zvezi z javnimi stroki, dajatvami, spodbudami in olajavami na podro?ju varstva okolja,
9. priprava predlogov raziskovalnih in razvojnih projektov varstva okolja,
10. priprava predlogov za vklju?evanje okoljevarstvenih vsebin v izobraevalne programe na vseh stopnjah in osve?anje javnosti v zvezi z okoljem,
11. vodenje informacijskega sistema varstva okolja,
12. druge zadeve, dolo?ene s tem ali drugim zakonom ali na njuni podlagi izdanim predpisom.

(2) Naloge iz prejnjega odstavka opravlja Zavod za varstvo okolja v sestavi ministrstva.

(3) V primeru zadev varstva okolja lokalnega pomena, opravlja naloge iz prvega odstavka tega ?lena zavod ali druga sluba ene ali ve? lokalnih skupnosti, v primeru mestne ob?ine pa zavod.

93. ?len
(naloge geoloke, seizmoloke in geofizikalne slube)


(1) Strokovne in z njimi povezane upravne naloge geoloke, seizmoloke in geofizikalne slube obsegajo monitoring ter drugo evidentiranje geofizikalnih pojavov, rajonizacijo in kategorizacijo, analiti?ne, prou?evalne, prognosti?ne in druge strokovne naloge, ki se nanaajo zlasti na:
1. zagotavljanje geolokih raziskav nacionalnega pomena,
2. nadzor in verifikacijo geolokih raziskav, ki niso nacionalnega pomena,
3. splone geoloke evidence in sestavo litosfere,
4. potresne in druge dinami?ne pojave naravnega in umetnega izvora,
5. erozijske in druge geoloke procese, ki nastajajo v vrhnjih plasteh zemeljske skorje in vplivajo na njen razvoj in sestavo,
6. lastnosti in sestavo tal ter njihovo onesnaenost,
7. tenostno in druga polja naravnega in umetnega izvora.

(2) V okviru slube iz prejnjega odstavka se opravljajo tudi naloge, ki se nanaajo na varstvo in za?ito pred potresi, geolokimi in drugimi nevarnostmi, zgodnje opozarjanje, prepre?evanje in sanacijo, na varnost objektov in naprav, na tovrstne evidence, na mnenja in soglasja, dolo?ena z zakonom, ter na izmenjavo podatkov, vklju?no z mednarodno.

(3) Naloge iz prejnjih odstavkov in z njimi povezane upravne naloge opravlja Geofizikalni zavod kot organ v sestavi ministrstva.

94. ?len
(meteoroloke in hidroloke naloge)


(1) Splone strokovne naloge meteoroloke in hidroloke slube obsegajo monitoring in drugo evidentiranje meteorolokih in hidrolokih stanj, njihovo rajonizacijo, opravljanje analiti?nih, prou?evalnih, prognosti?nih in drugih strokovnih nalog, ki se nanaajo zlasti na:
1. pojave in procese v atmosferi in hidrosferi,
2. klimatologijo ter medsebojno vplivanje hidrosfere in atmosfere,
3. izvajanje meteoroloke obve?evalne slube v okviru svetovne meteoroloke mree,
4. meteoroloke in hidroloke naloge energetskega in okoljevarstvenega pomena;
5. spremljanje kakovosti zraka, padavin in voda,
6. ionizirajo?a sevanja v ozra?ju in njihove premike.

(2) V okviru slube iz prejnjega odstavka se opravljajo tudi naloge, ki izvirajo iz zahtev varstva okolja, vodnega gospodarstva, obrambe, prometa in zvez, kmetijstva in gozdarstva, industrije, gradbenitva, zdravstva, turizma in drugih dejavnosti, ter naloge, ki se nanaajo na varstvo in za?ito pred kodljivim delovanjem meteorolokih in hidrolokih pojavov, na meteoroloko varnost zra?ne in pomorske plovbe, na uporabnike prognoze, na obve?anje in na evidence ter izmenjavo podatkov.

(3) Naloge iz prejnjih odstavkov in z njimi povezane upravne naloge opravlja Hidrometeoroloki zavod kot organ v sestavi ministrstva.

(4) Zavod iz prejnjega odstavka opravlja tudi naloge nacionalnega meteorolokega in hidrolokega centra ter s tem povezane naloge, ki izvirajo iz mednarodnih obveznosti.

95. ?len
(naloge upravljanja in pospeevanja)


(1) Naloge upravljanja javnih slub varstva okolja v republiki in naloge pospeevanja na podro?ju varstva okolja so:
1. na?rtovanje razvoja, organiziranja in opravljanja javnih slub varstva okolja iz drugega odstavka 25. ?lena tega zakona,
2. priprava strokovnih podlag za podeljevanje koncesij za opravljanje javne slube varstva okolja iz drugega odstavka 25. ?lena tega zakona,
3. strokovni nadzor nad izvajalci javnih slub ali zadev varstva okolja iz drugega odstavka 25. ?lena tega zakona,
4. investicijsko na?rtovanje, vzdrevanje in gospodarjenje z republikimi objekti in napravami za opravljanje dejavnosti ali zadev varstva okolja,
5. pospeevanje nalob v varstvo okolja,
6. strokovne naloge za Sklad,
7. priprava in izvajanje sanacijskih programov varstva okolja,
8. druge naloge, dolo?ene s tem ali drugim zakonom ali predpisom, izdanim na njuni podlagi.

(2) Naloge iz prejnjega odstavka opravlja direkcija v sestavi ministrstva oziroma Zavod iz drugega odstavka 92. ?lena tega zakona.

(3) Naloge iz prvega odstavka tega ?lena, ki se nanaajo na obvezne lokalne javne slube varstva okolja, opravlja komunalna direkcija ali druga ustrezna sluba ene ali ve? lokalnih skupnosti.

96. ?len
(inpekcijsko nadzorstvo)


(1) Inpekcijsko nadzorstvo zadev varstva okolja obsega nadzorstvo nad izvajanjem dolo?b tega in drugih zakonov ter predpisov s podro?ja varstva okolja in nadzorstvo nad izvajanjem predpisanih ali odrejenih ukrepov varstva okolja.

(2) Nadzorstvo iz prejnjega odstavka obsega zlasti:
1. nadzor nad izvedenimi posegi v okolje in med njihovim izvajanjem, nad obremenjevanjem in povzro?itelji obremenitev z vidika njihovih emisij in po njih povzro?enih imisij ter monostmi za njihov nastanek,
2. nadzor nad stanjem tal, vode, zraka in odpadkov, nad stanjem imisij in splonih ekolokih razmer,
3. nadzor nad upravljanjem in izkori?anjem naravnih dobrin z vidika okoljevarstvenih pogojev,
4. nadzor nad izvajanjem dejavnosti javnih slub varstva okolja,
5. ekoloki nadzor nad uvozom in za?asnim uvozom,
6. nadzor nad izvajanjem ukrepov varstva okolja in s tem povezano izrekanje prepovedi.

(3) S predpisi iz prvega odstavka 27. in prvega ter drugega odstavka 30. ?lena tega zakona se dolo?ijo primeri, v katerih je za izdajo dovoljenja, predpisanega za poseg v okolje, treba pridobiti poprejnje soglasje inpektorata.

(4) Naloge iz prejnjih odstavkov opravlja Inpektorat za varstvo okolja v sestavi ministrstva, ?e za posamezne naloge ni predpisano druga?e.

97. ?len
(lokalna nadzorna sluba)


(1) Ena ali ve? lokalnih skupnosti lahko ustanovi nadzorno slubo za varstvo okolja, mestna ob?ina pa jo mora ustanoviti.

(2) ?e je ustanovljena nadzorna sluba iz prejnjega odstavka, jo lahko ministrstvo pooblasti za opravljanje posameznih dejanj in strokovnih nalog v zvezi z inpekcijskim nadzorstvom iz prejnjega ?lena.

(3) Pooblastilo iz prejnjega odstavka se lahko da samo osebam nadzorne slube, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za republike inpektorje.

98. ?len
(pogoji za opravljanje nalog)


(1) Minister predpie posebne pogoje glede usposobljenosti za opravljanje posameznih nalog iz tega poglavja.

XI. ZBORNICA IZVAJALCEV

99. ?len
(poloaj in ?lanstvo)


(1) V gospodarsko zbornico se zdruujejo pravne in fizi?ne osebe, ki opravljajo dejavnost varstva okolja na trgu ali v okviru javne slube.

(2) Osebe iz prejnjega odstavka v skladu z zakonom ustanovijo v okviru zbornice iz prejnjega odstavka samostojno zdruenje za podro?je varstva okolja.

XII. KAZENSKE DOLO?BE

100. ?len
(prekrki)


(1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekrek podjetje ali druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekrek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. ?e se ne zavaruje pred odgovornostjo za kodo, ki jo lahko povzro?i z ekoloko nesre?o (11. ?len);
2. ?e ne zagotavlja javnosti podatkov o lastnem obremenjevanju okolja (tretji odstavek 14. ?lena);
3. ?e kri obveznost uporabe ali pogoje za uporabo javne dobrine, ki se zagotavlja z obvezno javno slubo varstva okolja (drugi odstavek 25. ?lena in prvi odsatvek 26. ?lena);
4. ?e kri predpisan reim sanacije (drugi odstavek 28. ?lena);
5. ?e kri predpisana pravila varstva ali ravnanja (29. ?len ter prvi in drugi odstavek 30. ?lena);
6. ?e ravna v nasprotju z naloenim ravnanjem (tretji in ?etrti odstavek 30. ?lena);
7. ?e uporablja premi?no napravo za varstvo okolja ali opravlja poskusno obratovanje ali postopek brez dovoljenja (prvi in peti odstavek 32. ?lena);
8. ?e ravna v nasprotju z odlo?bo o za?asnem zavarovanju posamezne naravne dobrine ali njenega dela (prvi odstavek 34. ?lena);
9. ?e ravna v nasprotju z odrejenimi izjemnimi ukrepi (prvi odstavek 35. ?lena);
10. ?e ne izvri ali ?e ravna v nasprotju z odrejenimi inpekcijskimi ukrepi (prvi odstavek 36. ?lena);
11. ?e ravna v nasprotju s prepovedjo obratovanja, uporabe snovi, tehnolokega postopka ali izdelka ali s prepovedjo opravljanja dejavnosti (tretji in ?etrti odstavek 36. ?lena);
12. ?e ravna v nasprotju z omejitvijo dejavnosti ali delovanja (prvi odstavek 37. ?lena);
13. ?e ravna v nasprotju s predpisanimi opozorili, priporo?ili ali izrednimi ukrepi (prvi in drugi odstavek 38. ?lena);
14. ?e ravna v nasprotju z dolo?eno obveznostjo opozoril, napotil in priporo?il prebivalstvu (tretji odstavek 38. ?lena);
15. ?e da v promet surovine, polizdelke ali izdelke brez ozna?be o obremenjevanju okolja (39. ?len);
16. ?e ne dolo?i poobla?enca za okolje ali ?e dolo?i poobla?enca, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev, ali ?e ne sporo?i, koga je imenoval za poobla?enca in kakna so njegova pooblastila (prvi, drugi in peti odstavek 41. ?lena);
17. ?e ne vodi ekolokega knjigovodstva in ne posreduje podatkov na predpisan na?in (prvi in drugi odstavek 42. ?lena);
18. ?e pri izvajanju posega v okolje ravna v nasprotju s sestavinami projekta, ki so predmet okoljevarstvenega soglasja (59. ?len);
19. ?e v dolo?enem roku ne izdela sanacijskega programa (prvi odstavek 64. ?lena);
20. ?e brez soglasja pri?ne z izvajanjem sanacijskega programa (drugi odstavek 64. ?lena);
21. ?e ne opravlja obvezne koncesije skladno z odlo?bo, s katero je bila naloena (peti odstavek 68. ?lena)
22. ?e kot onesnaevalec, povzro?itelj tveganja ali povzro?itelj obremenitve ne zagotovi obratovalnega monitoringa, preventivnega monitoringa ali monitoringa u?inkov sanacijskih ukrepov (prvi, drugi in tretji odstavek 70. ?lena);
23. ?e kot izvajalec monitoringa kri predpisane pogoje ali predpisano kakovost opreme (esti odstavek 70. ?lena);
24. ?e kot onesnaevalec, povzro?itelj tveganja ali povzro?itelj obremenitve ne sporo?a podatkov monitoringa ali jih ne sporo?a na predpisan na?in in v predpisani obliki (prvi in drugi odstavek 71. ?lena);
25. ?e kot poro?evalska enota ne sporo?i ali ne sporo?i pravo?asno podatkov za potrebe informacijskega sistema varstva okolja (?etrti odstavek 73. ?lena).

(2) Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekrek odgovorna oseba podjetja ali druge pravne osebe, ki stori dejanje iz prejnjega odstavka.

(3) Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekrek odgovorna oseba ministrstva, organa ali organizacije v njegovi sestavi ali drugega dravnega organa ali slube lokalne skupnosti, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega ?lena.

(4) Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekrek posameznik, ?e stori dejanje iz 3., 4., 5., 6., 7., 9. ali 12. to?ke prvega odstavka tega ?lena.

(5) ?e je imel prekrek iz 3. do 14., 16., 17. ali 19. do 23. to?ke prvega odstavka tega ?lena za posledico ogroanje ivljenja in zdravja ljudi, uni?enje ali pokodbo ali kriti?no obremenjenost okolja ali zlorabo okolja, se pravna oseba kot storilec prekrka ali posameznik, ki stori prekrek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, kaznuje z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev, odgovorna oseba pravne osebe, ki stori tak prekrek, pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.

(6) ?e je imel prekrek iz 3., 4., 5., 6., 7., 9. ali 12. to?ke prvega odstavka tega ?lena za posledico ogroanje ivljenja in zdravja ljudi, uni?enje ali pokodbo ali kriti?no obremenjenost okolja ali zlorabo okolja, se posameznik, ki stori tak prekrek, kaznuje z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.

(7) Republiki inpektor, pristojen za nadzorstvo na podro?ju varstva okolja, policist in poobla?ena oseba iz 97. ?lena tega zakona takoj na kraju samem izterja denarno kazen 10.000 tolarjev za laji prekrek iz 5. in 13. to?ke prvega odstavka tega ?lena od tistih, ki jih zaloti pri prekrku. S predpisi iz 29. ?lena, prvega ter drugega odstavka 30. ?lena in prvega ter drugega odstavka 38. ?lena tega zakona se dolo?i, kaj se teje za laji prekrek po tem odstavku.

XIII. PREHODNE IN KON?NE DOLO?BE

101. ?len
(predpisi Vlade)


(1) Vlada najkasneje v 9 mesecih po uveljavitvi tega zakona dolo?i ali predpie:
1. merila za dolo?itev razmerja pla?il za koncesijo (drugi odstavek 21. ?lena);
2. merila in na?in uveljavljanja prednostne pravice pri pridobitvi koncesije ter primere in pogoje za brezpla?no podelitev koncesije na demografsko ogroenih obmo?jih (sedmi odstavek 21. ?lena);
3. vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in druge primere presoje (prvi odstavek 57. ?lena);
4. klasifikacijo pojavov, ki so predmet monitoringa, in skupna metodoloka izhodi?a (tretji odstavek 69. ?lena);
5. strukturo, skupne osnove in vrste ter stopnje agregiranosti podatkov informacijskega sistema varstva okolja (peti odstavek 73. ?lena);
6. vrste posegov v okolje, merila za dolo?anje njihovega vplivnega obmo?ja in za dolo?anje viine odkodnine (drugi odstavek 78. ?lena);
7. merila za izra?unavanje in na?in pla?evanja nadomestila za degradacijo in uzurpacijo okolja (tretji odstavek 79. ?lena);
8. viino takse in povra?ila, na?in obra?unavanja, odmere in pla?ila ter merila za znianje in oprostitev pla?ila (?etrti odstavek 80. ?lena).

(2) Vlada najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz prvega in drugega odstavka 27. ?lena tega zakona.

102. ?len
(predpisi ministra )


(1) Minister najkasneje v 9 mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi obstoje?e predpise ali predpie:
1. metodologije, standarde in normative obveznih lokalnih javnih slub (?etrti odstavek 26. ?lena);
2. klasifikacijo odpadkov, ravnanja in pogoje (drugi odstavek 30. ?lena);
3. primere, za katere je ekoloka kontrola blaga in tehnologije pri uvozu in za?asnem uvozu obvezna, primere, za katere se izvoz, uvoz, za?asen izvoz in uvoz ter tranzit dolo?enega blaga in tehnologije ?ez obmo?je republike prepovejo, in primere, ko je za to treba pridobiti predhodno soglasje ministrstva (prvi odstavek 31. ?lena);
4. na?in izvajanja ekoloke kontrole blaga in tehnologije pri uvozu in za?asnem uvozu (drugi odstavek 31. ?lena);
5. seznam premi?nih naprav in postopkov za varstvo okolja, za katerih uporabo ali preizkus je potrebno dovoljenje (esti odstavek 32. ?lena);
6. opozorila, priporo?ila in izredne ukrepe (prvi odstavek 38. ?lena);
7. pogoje za poobla?enca za varstvo okolja (drugi odstavek 41. ?lena);
8. vsebino in na?in vodenja ekolokega knjigovodstva (drugi odstavek 42. ?lena);
9. pogoje in na?in za pridobitev ter uporabo znaka za okolje (drugi odstavek 43. ?lena);
10. na?ela ekosistemske ?lenitve in metodologijo za izdelavo tudij o ranljivosti okolja (drugi odstavek 52. ?lena);
11. podrobnejo vsebino in metodologijo za tudijo za celovito presojo vplivov na okolje (?etrti odstavek 54. ?lena);
12. vrste obremenitev, vrste in obseg presoje ter metodologijo za izdelavo poro?ila o vplivih na okolje in pogoje za pridobitev pooblastila za njegovo izdelavo (?etrti odstavek 56. ?lena);
13. vrste sanacijskih programov, obseg in podrobnejo vsebino ter metodologijo za pripravo sanacijskega programa (?etrti odstavek 66. ?lena);
14. vrste emisij, imisij in pojavov, ki so predmet monitoringa, metodologijo vzor?enja, merjenja in evidentiranja ter pogoje za izvajalce monitoringa in kakovost opreme ter potrebne akreditive (?etrti, peti in esti odstavek 70. ?lena);
15. posebne pogoje glede usposobljenosti (98. ?len).

103. ?len
(predpisi ministrov)


(1) Pristojni ministri najkasneje v 9 mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladijo obstoje?e predpise ali predpiejo:
1. zasnovo monitoringa ter metodologijo za izvajanje in pogoje za usposobljenost izvajalcev monitoringa naravnih pojavov in imisijskega monitoringa, kakovost opreme in potrebne akreditive ter na?ine rednega obve?anja javnosti (?etrti odstavek 69. ?lena);
2. na?in in obliko sporo?anja podatkov monitoringa (drugi odstavek 71. ?lena);
3. vsebino, izvajalce in nosilce baz podatkov, poro?evalske enote, metodologije zbiranja, shranjevanja, obdelave in sporo?anja podatkov, njihovo uradnost ter obveznost vklju?evanja v mednarodne informacijske sisteme (tretji odstavek 73. ?lena).

104. ?len
(nacionalni program)


(1) Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, pripravi v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona predlog nacionalnega programa varstva okolja.

(2) Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, pripravi v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona tudijo iz drugega odstavka 51.?lena tega zakona, ob?ine pa v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona tudijo iz tretjega odstavka istega ?lena.

105. ?len
(prenehanje veljavnosti)


(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. zakon o varstvu zraka (Uradni list SRS, t. 13/75),
2. zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, t. 15/76 in 29/86), razen dolo?be 7., 8. in 9. ?lena,
3. zakon o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja (Uradni list SRS, t. 2/90),
4. zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, t. 8/78 in 29/86),
5. dolo?ba 3. ?lena, razen 5. to?ke prvega odstavka v delu, ki se nanaa na urejanje javnih parkiri? in 7. to?ke prvega odstavka ter tretjega odstavka tega ?lena; dolo?be 4., 5. in 6. ?lena, prvi odstavek 7. ?lena ter 11. in 14. ?lena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, t. 8/82),
6. zakon o seizmoloki slubi (Uradni list SRS, t. 14/78 in 42/86), razen 4., 6. in 10. ?lena.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati zakon o hidrometeorolokih dejavnostih, pomembnih za vso dravo (Uradni list SFRJ, t. 18/88 in 63/90) in dolo?be 18. in 19. ?lena zakona o tujih vlaganjih (Uradni list SFRJ, t. 77/88).

(3) Dolo?be 16., 18. in 19. ?lena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju in dolo?be prvega in drugega odstavka 11.?lena zakona o sanitarni inpekciji (Uradni list SRS t.8/73 in 9/85) se uporabljajo do sprejetja predpisov na podlagi 27., 28. in 30. ?lena tega zakona.

(4) Predpisi, izdani na podlagi zakonov iz 1. do 7. to?ke prvega odstavka tega ?lena, se uporabljajo do izdaje novih.

106. ?len
(uskladitev)


(1) Predpisi lokalnih skupnosti se v zadevah varstva okolja uskladijo z dolo?bami tega zakona najkasneje v devetih mesecih po njegovi uveljavitvi oziroma od sprejetja predpisov in po zagotovitvi drugih pogojev, ki jih dolo?a zakon.

107. ?len
(vzpostavitev inpekcije in preimenovanje)


(1) Do ustanovitve inpektorata za varstvo okolja opravljajo naloge iz 96. ?lena tega zakona in naloge iz prve alinee 74.?lena zakona o vodah (Uradni list SRS t.38/81 in Uradni list RS t.15/91 - I) ter naloge iz 1., 10. in 11.to?ke 3.?lena zakona o sanitarni inpekciji organi vodnogospodarske in sanitarne inpekcije ter druge inpekcijske slube v skladu s svojimi pristojnostmi.

(2) Hidrometeoroloki zavod Republike Slovenije nadaljuje z delom z delovnim podro?jem, dolo?enim s tem zakonom, in z imenom Hidrometeoroloki zavod kot organ v sestavi ministrstva.

(3) Seizmoloki zavod Republike Slovenije nadaljuje z delom z delovnim podro?jem dolo?enim s tem zakonom in z imenom Geofizikalni zavod kot organ v sestavi ministrstva.

108. ?len
(organiziranje Sklada)


(1) Ekoloko razvojni sklad Republike Slovenije se organizira in za?ne poslovati s 1. 7. 1993 oziroma z dnem, ko Republika Slovenija vpla?a sredstva, predvidena z republikim prora?unom.

(2) Do organiziranja in pri?etka poslovanja Sklada opravlja naloge iz 88. ?lena tega zakona ministrstvo.

(3) Na podlagi zaklju?nega ra?una sklada za sofinanciranje programov varstva okolja, ustanovljenega na podlagi zakona o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja (Uradni list SRS, t. 2/90), se prenesejo na Sklad tudi sredstva in obveznosti do virov sredstev navedenega sklada.

(4) Na Sklad se prenesejo tudi odprte terjatve do posojil, danih za namene varstva okolja v okviru prora?unskih sredstev ministrstva, po stanju na dan ustanovitve Sklada.

109. ?len
(uskladitev obveznosti)


(1) Povzro?itelj obremenitve mora uskladiti svoje delovanje z obveznostmi, ki mu jih nalaga ta zakon, v rokih, ki bodo dolo?eni s predpisi, potrebnimi za izvajanje dolo?b zakona, ki se nanaajo na obveznosti povzro?itelja obremenitve, ?e s predpisi iz ?etrtega odstavka 105. ?lena tega zakona ali drugimi veljavnimi predpisi niso e dolo?eni.

(2) Sanacijski programi, ki se izvajajo ob uveljavitvi tega zakona, se izvedejo po veljavnih predpisih, ?e se e niso pri?eli izvajati, pa je treba pridobiti soglasje iz drugega odstavka 64. ?lena tega zakona.

(3) Dolo?be tega zakona o presoji vplivov na okolje se za?nejo uporabljati v roku, ki se dolo?i s predpisom iz 57. ?lena tega zakona, za e za?ete postopke za izdajo dovoljenja za poseg v okolje pa se lahko uporabijo le s privolitvijo nosilca posega.
(4) Do izdelave tudije ranljivosti okolja iz 51. ?lena tega zakona se zanjo teje kartografska dokumentacija prostorskih sestavin dolgoro?nih planov ob?in, ki je do dolo?itve stopnje varovanja okolja pred obremenitvami tudi obvezno izhodi?e po 53. ?lenu tega zakona.

110. ?len
(prenehanje ?lanstva)


(1) Javnim gospodarskim zavodom in javnim podjetjem, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja, preneha ?lanstvo v sploni gospodarski zbornici z dnem, ko se reorganizirajo po dolo?bah zakona, ki ureja gospodarske javne slube.

111. ?len
(prenos v lastnino)


(1) Voda, mineralne surovine, prosto ive?e divje ivali, ribe in druge prosto ive?e oziroma prosto rasto?e vodne ivali in rastline v odprtih vodah in v ribolovnem morju preidejo v lastnino republike z dnem uveljavitve tega zakona in se izkaejo v bilancah, ki jih izdelajo pristojna ministrstva v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

112. ?len
(pri?etek veljavnosti zakona)


(1) Ta zakon za?ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


t. 801-01/90-2/107
Ljubljana, dne 2. junija 1993

Predsednik
Dravnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik
Zadnja sprememba: 13.07.2000
Zbirke Dravnega zbora RS - sprejeti zakoni
 
Krajinski park Ra?e
EKO iniciativa Ra?e

Anketa
Ali podpirate iniciativo za ?isteje Ra?e
 
Menite, da je Pinus nevaren in mote? dejavnik v Ra?ah
 

Za pravilno delovanje strani uporabljamo pikotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.